V Postojnsko jamo kar iz domačega fotelja
Japonski turist, ki bi želel obiskati Postojnsko jamo, bi lahko vstopnico za obisk te svetovne znamenitosti kupil kar iz domačega fotelja. In po znižani ceni. To je le ena od idej t. i. digitalnega poslovanja, ki ga je družba Postojnska jama predstavila na nedavnem poslovnem srečanju 14 držav porečja Donave na Dunaju.
POSTOJNA >Igor Blažina, pomočnik direktorja družbe Postojnska jama, je na Dunaju predstavil pobudo za čezmejno sodelovanje najpomembnejših turističnih znamenitosti držav Podonavja in Alpe Adrie v tako imenovani ligi turističnih prvakov omenjenega območja.
Iz Japonske, Kitajske, Hong-Konga, Južne Koreje, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske, je v prvih desetih mesecih leta Postojnsko jamo obiskalo dobrih 53.000 obiskovalcev ali 30 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2010.
Ena vstopnica za več znamenitosti
V Postojnski jami si prizadevajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri promociji in trženju, pri čemer bi uporabljali najsodobnejše elektronske komunikacijske tehnologije. Ne nazadnje k nam prihaja vedno več gostov z Daljnega vzhoda (Japonske, Koreje, Kitajske ...) “Naša zamisel je, da bi na enem portalu oziroma na enem mestu gostje iz Tokia ali Rima dobili vse informacije o najzanimivejših turističnih točkah tega dela sveta. Da bi lahko rezervirali ali kupili potovanje na določenem območju, kupili eno vstopnico za več znamenitosti, kar bi bilo ceneje, kot organizacija potovanja prek agencije ali nakup vsake vstopnice posebej. Pa še v vrstah pred blagajnami ne bo treba čakati,” je pojasnil Blažina.
Del tega že udejanjajo v družbi Postojnska jama, saj je na primer nakup (za zdaj sicer še ni možen tudi prek spleta) vstopnice za ogled Postojnske jame, Predjamskega gradu, Vivarija in še kosila v njihovi restavraciji cenejši kot seštevek izdatkov za vsako storitev posebej.
Po besedah Blažine pa njihova ideja ni prijazna le do turistov, ki bi storitve lahko plačevali tudi prek mobilnih telefonov, kupovali vstopnice na bencinskih črpalkah in podobno, s čimer bi poenostavili svoja potovanja in oglede znamenitosti.
Koristi bi imeli tudi ponudniki storitev, saj bi imeli podatke na voljo v realnem času, kar omogoča natančno sledljivost porabe denarja za marketing in merjenje njegove učinkovitosti. To pa pomeni tudi povečanje konkurenčnosti, nižje stroške, boljše načrtovanje storitev, kar pripomore k večjemu zadovoljstvu gostov.
Bodo v Bruslju dali denar?
“Odziv na našo predstavitev je bil dober, sedaj pa bo treba počakati na to, kaj na to idejo porečejo v Bruslju” je povedal Blažina. “Vsi v turizmu uporabljamo internet. Vendar se še ne predstavljamo skupaj in ne promoviramo drug drugega, kar bi nam prineslo številne sinergije in nove priložnosti za to, da bi Evropa res ostala svetovna top turistična destinacija,” še dodaja Igor Blažina.
STANA ZAVADLAV
