V Sežani filmi odslej hitreje

SEŽANA > “V decembru bomo tako že lahko postregli s prvimi digitalnimi predvajanji filmov, mogoče pa si bo ogledati tudi filme v 3D-tehnologiji,” sporoča direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar.

Digitizacija pomeni opremljanje dvoran z digitalno opremo, ki ustreza določenemu standardu, v tem primeru gre za standard DCI, ki so ga sprejele vse kinematografije v Evropi. Ta nadomešča 35-milimetrsko kopijo, ki je do sedaj skorajda sto let gnala kino.

Digitizacija nikakor ni zgolj nov projektor, pač pa gre za celovito prenovo tehnične kinematografske infrastrukture. Kupili so projektor, strežnik in dve platni, ki sta primerni za 3D-vsebine. Ohranili pa so še dva stara projektorja, ki so jih doslej uporabljali za filme na trakovih.

Za predvajanje z novo opremo so se v Kosovelovem domu usposobili štirje kino operaterji. Ozvočenje v dvorani bo zaenkrat enako, kot je bilo, so pa morali malo razširiti projekcijsko kabino.

“Od digitizacije naše kino dvorane si obetamo večji obisk, saj bodo najnovejši filmi tudi v Sežani takoj na voljo, prej smo nanje čakali tudi tri mesece,” je še povedala direktorica Kosovelovega doma.

K modernizaciji jih je spodbudil tudi Slovenski filmski center. Njegov direktor Jožko Rutar opozarja, da bo treba vse slovenske kino dvorane digitizirati, “sicer jih lahko zapremo”. Zato dejavno podpirajo digitalni kino, kar je tudi ena od njihovih nalog. Letos je sežanski digitalni kino že deseti v Sloveniji, je še dodal Rutar.

Slovenski filmski center je za leto 2013 objavil javni razpis za digitizacijo, na katerem je Kosovelov dom Sežana uspešno pridobil del denarja (16.000 evrov) za prenovo, Občina Sežana pa je v proračunu za leto 2013 zagotovila 80.000 evrov.

“Časi spremljanja filmov na domačih malih zaslonih minevajo, kinodvorane prav zaradi nove tehnologije spet dobivajo svoj nekdanji čar,” je prepričan Rutar. Želi si, da bi Slovenski filmski center sodeloval s kinodvoranami tudi pri zasnovi programov.

“Digitizirani sta že dvorani v Izoli in v Novi Gorici, vendar ti dvorani ponujata samo program umetniškega oziroma art filma, medtem ko je naša prednost v tem, da ponujamo mešan program,” pravi Ukmarjeva.

Navaja, da bodo imeli letos v Kosovelovem domu 176 projekcij, zavrteli bodo 140 filmov. Nadejajo se, da bo do konca leta obiskovalcev več kot 4000. Skrbijo še za filmsko vzgojo in za art program, pri čemer jim finančno pomaga kulturno ministrstvo. Sicer bodo vstopnice za 3D-projekcije za pol evra dražje; toliko jih bodo stala posebna očala za enkratno uporabo.

Filmu bodo še posebej posvetili mesec januar, ko je manj drugih dogodkov in ko bodo obiskovalcem ponudili tudi dan odprtih vrat z možnostjo ogleda promocijskih krajših projekcij. S prvim januarjem bo Kosovelov dom postal tudi član mednarodne mreže Europa cinemas.

LEA KALC FURLANIČ