V umazani vodi noče nihče loviti
Ribiška družina Postojna se v zadnjih letih pogosto sooča s pogini rib, vzroki oziroma krivci pa ostajajo neodkriti in nepojasnjeni. Tako je tudi po obsežnem poginu maja letos v reki Pivki. Okoljska inšpekcija je namreč izključila krivdo onesnaženega iztoka iz takrat še stare postojnske čistilne naprave, policija pa je vzorce vode nato zavrgla. Podjetje Kovod pa je skupaj z Občino Postojna na prošnjo ribiške družine za poribljavanje podarilo 1500 evrov.
POSTOJNA > “Pogini rib se nam dogajajo že kar nekaj časa, enkrat so bolj izraziti, drugič manj. Letos maja smo doživeli popoln pogin v porečju reke Pivke v dolžini šest kilometrov od izliva Stržena (v katerega gre iztok iz čistilne naprave, op. p.) do pritoka reke Nanoščice. Kdo ali kaj je krivec, mi ne moremo odkrivati, lahko zgolj sklepamo. Je pa zelo čudno, da tega ne morejo narediti službe, ki so za to odgovorne, od inšpekcije naprej,” pravi Martin Miklavec, predsednik Ribiške družine Postojna.
Pet let za povrnitev prejšnjega stanja
Kolikšno škodo so zaradi pogina utrpeli, je po Miklavčevih besedah zelo težko oceniti. “Vsekakor pa je jasno, da bo zaradi pogina potrebnih vsaj pet let za vrnitev v prejšnje stanje,” poudarja in dodaja, da so ribiči kot upravljavci z vodnim življem in okoljevarstveniki dolžni vsaj delno omiliti posledice pogina tako, da z vlaganji rib nadoknadijo in pospešijo vračanje ribjega življa.
Zaradi velikega pogina v reki Nanoščici leta 2011 so se že lotili njenega poribjavljanja od Hruševja do izliva Korotana. Za to bodo odšteli po 1500 evrov letno šest let zapored. Zdaj bo to potrebno tudi v delu reke Pivke.
Za pomoč so zato prosili tudi javno podjetje Kovod, kjer so jim skupaj z Občino Postojna namenili 1500 evrov, vsak polovico.
Miklavec pravi, da bodo s tem denarjem, ki zadošča denimo za nabavo 100 kilogramov ščuke, nekaj lahko nadoknadili. Lastnega denarja bodo lahko primaknili bolj malo, saj so letos samo za redno vzdrževanje ribjega staleža v Pivki in Nanoščici že porabili okrog 3500 evrov.
Zaradi onesnaženja manj ribolova
Poleg onesnaženja in pogina pa je ribiško družino po po žepu udaril tudi drastičen upad prodaje dnevnih ribolovnic. Padec pa je posledic prav onesnaženja vode in zmanjšanja staleža rib v lovni velikosti. Poleg tega takšne ribe niso zanimive za prehrano.
“Na našem območju je komercialno še kolikor toliko zanimiv naš ribnik, ki je dokaj neonesnažen, privlačna sta tudi Korotan in Nanoščica, kjer je tudi veliko postrvi.”
Ob poginu čistilna naprava brez nepravilnosti
Direktor Kovoda David Penko zavrača domnevo, da bi bila njihova donacija povezana z občutkom krivde, saj je tudi analiza potrdila, da za pogin ni bil kriv takratni izliv iz čistilne naprave, pač pa so se že lani in letos ponovno zanjo odločili, ker želijo prispevati k skrbi za okolje in jim “ni vseeno za vodo, na koncu jo vsi skupaj dobimo v kozarec”.
Na inšpektoratu za okolje so na podlagi nadzora zapisali, da je v času pogina rib čistilna naprava normalno obratovala in da niso zabeležili nobenega izrednega dogodka, zato so postopek proti Kovodu ustavili.
Policija, ki je po prijavi sicer zavarovala štiri vzorce vode, pa po obvestilu inšpektorata za okolje, da niso bile ugotovljene nepravilnosti pri delovanju čistilne naprave, pa tudi kmetijskega inšpektorata, da so morebitni vplivi kmetijstva na onesnaženje izključeni, vzorcev ni poslala v analizo, “saj policija ni ugotovila elementov uradno pregonljivega kaznivega dejanja”. Kaj bi pokazalo morebitno vzorčenje vode, usedlin in poginulih rib, tako ostaja neznanka.
Iz poročila vodnogospodarskega podjetja Drava, ki opravlja gospodarsko javno službo urejanja voda in ima koncesijo za ukrepanje ob onesnaženjih, je razvidno, da bi bil vzrok pogina rib v Pivki lahko domnevni občasni izpust čezmerno obremenjenih vod iz čistilne naprave v povezavi s takratnim nizkim vodostajem in posledičnim pomanjkanjem kisika v vodi. V sušnem obdobju je praviloma edini vir vode iztok iz čistilne naprave, saj se Pivka gorvodno od sotočja presuši. Gnitje vodne vegetacije in nizek vodostaj reke Pivke pa ne omogoča bogatitve vode s kisikom.
Z novo čistilno napravo bo bolje
Toda če so dvomi glede pravilnosti delovanja stare, dotrajane in preobremenjene čistilne naprave vendarle obstajali, naj bi bilo z zagonom nove, ki poskusno obratuje od julija, Kovod pa jo bo v upravljanje prevzel decembra, vse drugače. “Prve uradne analize so pokazale, da je učinek čiščenja med 95 in 98-odstoten,” je povedal Penko. Poudaril je, da je v novi čistilni napravi vgrajena najsodobnejša merilna oprema, ki omogoča spremljanje celotnega procesa čiščenja odpadne vode. “To pomeni, da lahko že med fazo čiščenja prilagajamo čistilno napravo tako, da do takih izpustov ne bi prihajalo.”
V ribiški družini so zaenkrat še zadržani: “Ja, pričakujemo, da bo stanje boljše, a počakajmo. Bomo videli,” pravi Miklavec.
VERONIKA R. ŽENKO