Varovanje okolja pred razvojem občine?
V Divači so konec minulega tedna javno razgrnili okoljsko poročilo, ki obravnava nekaj posegov v okolje, med drugim lokacijo bencinskega servisa, obvoznico, širitev letališča in kamnoloma. Največ pripomb so imeli divaški obrtniki.
DIVAČA > Na javni razgrnitvi, ki jo je obiskalo zelo malo občanov, se je izkazalo, da so največ pripomb imeli divaški obrtniki iz zadruge Škorž. “Ste se vprašali, zakaj so na Divaškem take razlike v varovanju okolja? Denimo: Park Škocjanske jame letno obišče 100.000 ljudi, kar po mojem mnenju pomeni določeno onesnaženost, pa nihče tega ne obravnava za problematično, medtem ko pa mi obrtniki ne smemo imeti še ene obrtne cone v okolici Divače, ker ni okoljsko sprejemljiva,” je izpostavil Divačan Milenko Šukalo. Pripravljalec okoljskega poročila, predstavnik podjetja Oikos Anes Durgutović, je pojasnil, da to ni v njihovi pristojnosti, da oni v prostorskem načrtu, kjer je opredeljena namembnost prostora, le na osnovi določenih kriterijev in določil presojajo vplive na okolje in v poročilu predvidijo omilitvene ukrepe. Za katere primere in kakšni so ti ukrepi, ni pojasnil, le na grobo za tiste, po katerih so spraševali občani.
Tako osnutek novega občinskega prostorskega načrta kot okoljsko poročilo bosta v občinski stavbi in na spletni strani občine razgrnjena do 20. novembra, do tedaj občani lahko tudi pošljejo pisno po pošti pripombe, vprašanja in predloge na oba dokumenta, na naslov Občine Divača, Kolodvorska ulica 3 a.
Pri nekaterih posegih odloča le država
Tako je občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič izpostavila umeščanje avtoceste v Vremsko dolino. Zanimalo jo je, ali in kako država lahko vpliva na spremembo občinskega načrta, predstavnik Oikosa je odgovoril, da lahko z državnim prostorskim načrtom povozi občinskega. Enako velja pri umeščanju vetrnih elektrarn, je dodal. Oboje je torej v domeni države, kar je divaški obrtnik Jože Mljač komentiral: “Država nam torej narekuje način življenja, kot bi ne bili gospodarji na svoji zemlji.” Jožeta Prelca z Barke pa je skrbelo, kaj bo s kmetijskimi zemljišči, ki jih vedno bolj zarašča gozd, kar jim spreminja okoljevarstveni status. Predstavnik pripravljalca je poudaril, da so predvideli in predpisali ukrepe, kako to preprečiti: “Gre predvsem za območja, ki so predvidena za pridelavo hrane.” Senožečana Jerneja Premrla, tudi občinskega svetnika, je zanimalo, kaj okoljsko poročilo predvideva v zvezi s hrupom iz avtoceste. Dobil je pojasnilo, da so na osnovi strateške karte Arsa določili omilitvene ukrepe povsod, kjer bi hrup utegnil okoljsko ogrožati, razen v vaseh Potoče in Dolnje Ležeče, ker tam še ni bilo meritev. Vendar se prebivalci teh krajev za protihrupne zaščite zelo zavzemajo, je poudaril Premrl.
Od vplivov emisij do čistilnih naprav
Vplivi na okolje zaradi širitve kamnoloma Laže niso bistveni, piše v poročilu, ki obravnava tudi lokacijo bencinskega servisa; nov OPN je zaradi varstva narave ne predvideva, selitev z območja udornice Risnik (kjer je servis sedaj) na drugo lokacijo pa je za občino za zdaj neizvedljiva, saj nima nadomestne lokacije. Poročilo se tudi opredeli do umestitve gospodarske cone v Senožečah, ki je že dobila zeleno luč občine, ne ocenjuje je za škodljivo okolju.Gradnjo manjše hidroelektrarne na reki Reki predlaga na že obstoječih mlinščicah. Zaradi uničevanja travnikov in nekaterih živalskih vrst se okoljsko poročilo negativno opredeli do širitve letališča Gabrk, za nove objekte tam pa dopušča le objekte za letališke dejavnosti, ne pa tudi gospodarskih.
Nesprejemljiva z okoljskega vidika, pa čeprav je strateško pomembna, je širitve razdelilne transformatorske postaje proti zahodu. Razširitev je potrebna zaradi nadgradnje celotnega prenosnega daljnovodnega omrežja na Primorskem in povezave z Italijo. Zanimivo je še, da je v občini 13 stanovanjskih hiš bolj izpostavljenih sevanju daljnovodov, vendar so ugotovili, da so meritve pokazale, da ne presega mejne vrednosti. Še ena okoljska nadloga je prisotna v divaški občini - hrup z železnice. Z novim OPN se bo sicer število “stikov” raznih objektov in drugega z železnico zmanjšalo z osem na tri, vendar pa bo morala država poskrbeti za protihrupno zaščito.
V zvezi z varovanjem kulturne dediščine so ugotovili, da je v Občini Divača najbolj ogrožena arheološka dediščina, zato je nad- zor spomeniškega varstva toliko bolj pomemben. Kot najbolj neustrezen poseg v občini so ocenili že narejeno industrijsko cono v neposredni bližini zavarovanega območja Parka Škocjanske jame. Ministrstvo za kulturo tudi opozarja, da Občina Divača nima ustreznega prostorskega dokumenta za varovanje regijskega parka Škocjanske jame.
Emisije v ozračje (predvsem iz objektov, pa tudi zaradi prometa) ne presegajo mejnih vrednosti, ocenjuje poročilo, vendar je potrebno biti v prihodnosti pozorni in upoštevati predpisana določila. Slaba v divaški občini je komunalna opremljenost, kar lahko onesnaži tla in površinske vode. Zato predlagajo izgradnjo novih komunalnih čistilnih naprav za skoraj vsa naselja v občini in priključitev vseh gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje, razen objektov razpršene gradnje, ki imajo lahko malo čistilno napravo ali nepretočno greznico.
Mljač in Šukalo sta prepričana, da je divaški OPN zaviralen za razvoj divaške občine ter da bi bilo treba “meglo kraške nerazvitosti razpršiti.”
LEA KALC FURLANIČ