Večje načrte v bistriški občini omejuje Natura
Prestavitev cest v mestu, širitev stanovanjskih površin in industrijske cone Plama ter vzpostavitev športno-rekreacijskega območja ob akumulacijskih jezerih so glavne točke osnutka občinskega prostorskega načrta. Gradivo je na ogled že danes, javne obravnave pa se bodo pričele 13. septembra.
ILIRSKA BISTRICA> Bistriški občinski prostorski načrt (OPN), ki ga je občina pričela pripravljati leta 2008, naj bi poleg zakonskih obvez uresničil pobude občanov in pomembne občinske projekte. Mednje sodi - kot je pojasnila Maja Burkeljca iz podjetja V prostoru, ki je OPN tudi izdelalo - vzpostavitev mesta kot regionalnega središča.
Zato so v njem predvidene širitve, predvsem na območju stanovanjskih površin, saj občina v prihodnje v mestu z dobrimi 4000 prebivalci načrtuje povečanje števila ljudi za 2000. Zazidalne površine bi najbolj povečali ob glavni cesti proti Šembijam, ob območju Globovnika, kajti drugod je občina precej omejena z okoljevarstvenimi smernicami (Natura 2000 in poplavno območje reke Reke).
OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena od danes do konca septembra v avli Doma na Vidmu ter na spletni strani bistriške občine. Javne obravnave bodo 13. septembra (ob 16. uri v OŠ Knežak, ob 19. uri v Domu na Vidmu), 14. septembra (ob 16. uri v OŠ Pregarje, ob 19. uri v OŠ Kuteževo) in 15. septembra (ob 16. uri v OŠ Podgrad, ob 19. uri v OŠ Jelšane). Ves september bo na vseh petih šolah možen tudi javni vpogled v gradivo, in sicer med delavniki od 13. do 19. ure.
Večje cone le v Plami in Jelšanah
Kar zadeva gospodarstvo, OPN ne predvideva širitve sedanje industrijske cone v Ilirski Bistrici, pač pa se razvoj gospodarskih con usmerja v območje sedanje industrijske cone Plama, ki jo nameravajo bistveno razširiti. Ne sicer toliko, kot bi želela občina, saj želeno širitev omejujejo velike zveri oziroma volkovi na tem območju, je pojasnil Aleksander Jenko iz podjetja Ipsum, ki je za OPN pripravilo okoljsko poročilo. “Dogovorili smo se za ohranitev sedanjega območja cone ter del, kjer je obstoječe stavbno zemljišče,” je dejal Jenko. Torej del, ki je v lasti obrambnega ministrstva in ga bo, po zagotovilih bistriškega župana Emila Rojca, občina odkupila.
Druga usmeritev v razvoj gospodarstva pa je načrtovanje industrijske cone v Jelšanah, je pojasnila Maja Burkeljca. Zanjo bodo natančne usmeritve za pridobitev gradbenega dovoljenja znane šele po umestitvi avtoceste Jelšane-Divača/Postojna.
Ena izmed pomembnejših točk OPN je tudi prestavitev oziroma vzpostavitev dveh cest v mestu, ki naj bi razbremenili promet. Prva naj bi, kot je pojasnil bistriški župan, povezala Vilharjevo in Šercerjevo cesto od krožišča ob novem trgovskem centru lučaj od bencinske črpalke, ki ga bo uredil naložbenik centra, mimo Transporta, do navezave na cesto proti Šembijam, in bi razbremenila križišče pri Matetu. Drugo cesto pa naj bi speljali od kamnoloma proti Jasenu in s tem preusmerili tudi tamkajšnji tovorni promet ter razbremenili Jurčičevo ulico.
Zaradi okoljskih omejitev (poplavnega območja ob reki Reki in vključenosti velikih površin v Naturo 2000) občinski prostorski načrt glavno širitev zazidalnih površin načrtuje ob cesti proti Šembijam ob območju nekdanjega odlagališča Tovarne organskih kislin Globovnik. Za nekdanje odlagališče, iz katerega še vedno smrdi, je predvidena sanacija, ki naj bi jo okoljsko ministrstvo, po zagotovilih bistriškega župana, izpeljalo že do konca prihodnjega leta. Milijon evrov vredna sanacija, ki naj bi ga zagotovila država, naj bi zajemala izdelavo prezračevanja terena, zajem izcednih voda in njihovo napeljavo na čistilno napravo.
“Občina načrtuje v svojo last prevzeti tudi državno cesto od Transporta do križišča pri Spetiču, kar bi omogočilo lažji prehod skozi mesto. Manjši krožišči bi ob tem lahko uredili na sedanjem križišču pri Matetu in ob pošti, s čimer bi cesta skozi mesto postala manj obremenjena, del ob cesti pa bi uredili kot centralno sprehajalno pot,” je vizije občine pojasnil župan.
Večje želje občine
OPN zajema tudi načrte za pridobitve gradbenega dovoljenja za športno-rekreacijsko območje ob akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik. Bolj zapleteno pa je z območji Sviščakov in Mašuna, za katera občina pripravlja oziroma še bo, občinska podrobna prostorska načrta. Predvsem pri Mašunu je občina načrtovala precejšnje posege v naravo, vendar je ob upoštevanju mnenja okoljevarstvenikov načrtovano gradnjo bistveno zmanjšala. Tako se bo, kot je pojasnil Jenko, za načrtovane programe uporabilo in prenovilo zgolj že obstoječe objekte.
Sicer pa je občina v OPN vzpostavila tudi dopolnjene projekte turističnega razvoja, kjer na kulturnih in naravnih znamenitostih (območje Dleta, arheološka dediščina ...) načrtuje turistično ponudbo, je pojasnila Maja Burkeljca.
Ti načrti pa so, tako kot širitev zazidalnih površin pri vaseh, odvisni od omejitev, ki jih prinašajo naravovarstvene smernice. Velik razkorak bo med željami občine in naravovarstvenimi omejitvami predvsem na območju Nature 2000, v katero sodi velik del bistriške občine, je ocenil župan. Priporočila Nature 2000 namreč velevajo, da poseganje v to območje znaša zgolj odstotek zazidalnih površin glede na celotno površino. Kot je povedal Jenko, ima bistriška občina že sedaj 1,7 odstotka teh površin, želela pa bi jih še 1,9 odstotka, torej skupaj 3,6 odstotka.
Vetrnice
V OPN so vključene tudi vetrnice na Volovji rebri, saj je območje po veljavnem prostorskem planu opredeljeno za energetsko infrastrukturo. Vendar se okoljsko poročilo do tega ne opredeljuje, je pojasnil Jenko, saj je naloga OPN namensko rabo tega zemljišča samo povzeti. Za vse druge potencialne lokacije, kjer bi morebitni naložbeniki želeli graditi vetrna polja, pa bo potrebna sprememba OPN. “Občina ima še veliko točk, ki so primerne za vetrna polja, zanje pa še ni naložbenika. Tu ni mogoče postaviti vetrnic in jih tudi po sprejemu OPN ne bo mogoče. Če se bo pojavil naložbenik, bo treba spremeniti OPN, kar je problematično z vidika naložbenika, saj bo postopek trajal do štiri leta,” je še navedel župan, ki predvideva, da bo OPN končan v pol leta.
TINA M. VALENČIČ
