Velika vloga patra Ivana Tomažiča
Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju je leta 2009, ob 90-letnici patra Ivana Tomažiča, ki je rojen v Pregarjah, organiziral znanstveni simpozij o slovenski prisotnosti na Dunaju skozi večstoletno zgodovino. Obsežno knjigo, ki je zaradi finančnih težav izšla šele letos, so predstavili v knjižnici Makse Samsa.
ILIRSKA BISTRICA >Tomažičev zbornik, kot bi ga lahko imenovali, saj prinaša prispevke z dunajskega simpozija ob 90-letnem jubileju patra Ivana Tomažiča, pregarskega rojaka, je obsežno delo. V njem je na 250 straneh in v obsežnem dodatku fotografij zbranih 19 daljših prispevkov znanih slovenskih zgodovinarjev in družboslovcev iz matične domovine in avstrijske Koroške. Zbornik je izdal Slovenski znanstveni inštitut, ki z občasnimi finančnimi težavami deluje na Dunaju že trinajst let.
Direktor inštituta, zgodovinar dr. Vincenc Rajšp je zbornik uredil, na povabilo društva za krajevno zgodovino in kulturo ter knjižnice Makse Samsa pa je številnim obiskovalcem knjižnice predstavil njegovo vsebino ter spregovoril o historiatu in težavah inštituta v glavnem mestu sosednje Avstrije. v pogovoru, ki ga je vodil Vladimir Čeligoj, je sodeloval tudi pater Tomažič.
Bil je med udeleženci omenjenega simpozija pred štirimi leti in je za zbornik pripravil krajši prispevek o svojem življenju s poudarkom na več kot 50-letnem bivanju na Dunaju.
“V vseh letih mojega življenja in bivanja po svetu nisem nikoli pozabil, da sem Slovenec, čeprav nisem imel niti ene slovenske šole, in le težko mi je prišlo v roke kaj tiskanega v slovenščini,” je med drugim zapisal pater, ki je kljub častitljivim 94 letom še vedno vitalen. Zadnja leta živi v domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, še vedno pa se z avtom rad odpele na rodne Pregarje.
Zbornik ponuja bralcu zgodovinski pregled prisotnosti in vlogo Slovencev v nekoč cesarskem Dunaju do današnji dni, ko je Slovenija samostojna država. Ob predstavitvi povojnega obdobja in sedanjega stanja slovenske prisotnosti na Dunaju je dr. Rajšp poudaril izjemno veliko vlogo patra Tomažiča, graditelja in vodje slovenskega doma Korotan v središču mesta. Ta ustanova je poleg Knafljeve zapuščine pomenila v drugi polovici prejšnjega stoletja jedro slovenske prisotnosti v tem velikem in za slovensko zgodovino tako pomembnem mestu.
Zaradi tega je po prepričanju dr. Rajšpa ravno Ivan Tomažič ena osrednjih slovenskih osebnosti tega obdobja na Dunaju. Njegovo vlogo in pomen Korotana so v svojih prispevkih omenili tudi nekateri drugi avtorji, saj so se mnogi od njih na podiplomskem študiju na Dunaju srečali z njim in bili v času študija stanovalci Korotana. TOMO ŠAJN