Velikan slovenske besede
S svečanim odprtjem spominske sobe Karla Štreklja in dogodkov, ki so zaznamovali njegov domači kraj med prvo svetovno vojno, so v sredo v Gorjanskem sklenili projekt LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega krasa, ki so ga izpeljali s pomočjo evropskega programa Leader.
GORJANSKO> “Pomena in zapuščine našega sovaščana dr. Karla Štreklja se začenjamo resno zavedati šele v zadnjem desetletju. Čas, ki ga je živel, je usodno obeležil ne le njega, temveč posredno tudi nas, ki imamo prav zahvaljujoč njegovi vztrajnosti ohranjene žive korenine naše bogate ubesedene kulture,” je župan Občine Komen Danijel Božič simbolno zaključil dveletno obnovo skednja Štrekljeve rojstne domačije, kjer je po novem umeščena spominska soba Karla Štreklja in ostalin prve svetovne vojne.
Dr. Karel Štrekelj (1859-1912) je bil slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj ljudskega blaga. Rojen v Gorjanskem je študiral na Dunaju. Po doktoratu je predaval na dunajski univerzi in na graškem vseučilišču, kjer je bil imenovan za profesorja slovanskih jezikov, s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku in književnosti. Kot življenjski cilj si je zadal zbirati narodno blago iz vseh krajev slovenskih dežel. Še v času življenja je izdal monumentalno delo - 14 snopičev Slovenskih narodnih pesmi, preostale štiri so izšle posthumno. V slovensko zgodovino se je tako zapisal kot eden začetnikov etnološke vede pri nas.
Čast prerezati trak novi pridobitvi, je pripadla slavljenčevi pranečakinji Vandi Malalan in Milivoju Štreklju, predsedniku Vaške skupnosti Gorjansko in predstavniku Razvojnega, kulturnega, turističnega in športnega društva Gorjansko, ki je skupaj z občino usklajevalo obnovo. V pritličju so Štreklju posvečeni panoji s povzetkom njegovega življenja in spominski kotiček, osrednje mesto pa ima velika razstavna vitrina s pisno zapuščino in fotografijami. Na zidovih bodo člani društva v kratkem postavili galerijo dobitnikov Štrekljeve nagrade, ki jo že enajst let podeljujejo za izredne dosežke pri zbiranju in ohranjanju ljudskega blaga v pesmi in besedi na celotnem slovenskem prostoru.
Odprtje je s petjem ljudskih pesmi pod umetniškim vodjem Herte Sorta oplemenitila pevska skupina delavk Socialno varstvenega zavoda Dutovlje.
Delovna vnema domačinov pa se z odprtjem še ne bo ustavila, saj je Štrekljev sorodnik Pavel Kosovac z ženo Ljubico Benčič predlani ustanovil Zavod Štrekljeva domačija. V okviru domačije, ki je zavarovana kot kulturna dediščina, naj bi dobila prostor tudi informacijska točka za turiste, ob ohranjeni opremi in dolgoletni gostilniški tradiciji pa si želijo tudi postaviti gostilno v podobi, kot je bila pod staro Avstrijo. Junija prihodnje leto pa bodo v okviru podelitve nagrade, ki jo zadnja leta pripravljajo na dvorišču domačije, skupaj z organizatorji dostojno obeležili tudi stoto obletnico Štrekljeve smrti.
BOGDAN MACAROL
