Veliko knjig, še več izzivov
Divaška knjižnica letos deluje 30. leto. V tem času se je razvila v pomembno kulturno ustanovo, ki ima ob kulturnem še paleto drugih poslanstev. Prav v jubilejnem letu pa je slišati tudi, da so stroški njenega delovanje previsoki glede na skromen urnik.
DIVAČA >Ko je pred tremi desetletji odprla vrata, je na komaj sto kvadratnih metrih ponujala 1500 knjig, po selitvi pred sedmimi leti v prostore nekdanje dvorane pa je na trikrat več površine število knjig več kot podeseterila, na 21.000. Odprta je štirikrat na teden, skupno 28 ur, kar presega standarde (najmanj 20 ur štiri dni v tednu). Pred leti je vrata odprla le dvakrat tedensko.
Kot je za PN pojasnil vršilec dolžnosti direktorja Kosovelove knjižnice Sežana Bojan Kavčič, je divaška podružnica namenjena informiranju in izpolnjevanju potreb vseh prebivalcev po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju pismenosti. ”Predvsem na začetku, pred 30 leti, pa tudi temu, da bi zagotovili dostop do kakovostne literature v manjših in bolj oddaljenih krajih,” dodaja vodja divaške knjižnice Magda Bezlaj.
O pomenu knjižnice pričata skokovit razvoj prireditev, na katerih so v preteklosti gostili izjemne knjižne avtorje, med njimi Borisa Pahorja, Miroslava Košuto, Jožeta Pirjevca, Cirila Zlobca, Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja in vrsto drugih. “Knjižnica je izjemnega pomena, saj ima širok nabor dejavnosti in z njimi oskrbuje vse skupine bralcev, od najmlajših do najstarejših,” dodaja Bezjajeva.
Poleg pravljičnih uric prirejajo študijske krožke s filmskega in potopisnega področja, med strokovnimi predavanji pa izstopa simpozij, posvečen Bogomirju Magajni. Po slednjem so letos imenovali tudi novo bralno značko za varovance VDC.
Bralniki e-knjig?
“Možnosti za izboljšavo seveda obstajajo, vendar so večinoma povezane s finančno podporo Občine Divača in razpisov, ki pa jih letos na državni ravni praktično ni,” je povedal Kavčič, prepričan, da divaška knjižnica občanom ponuja primeren urnik. Na to kaže tudi odziv obiskovalcev in aktivnih članov, katerih število je zraslo z 20,37 odstotka v letu 2010 na 21,67 lani. In to kljub temu, da je Občina Divača pred dvema letoma že prepolovila proračunska sredstva za nabavo knjig in s tem bralce prisilila na čakanje medoddelčne izposoje iz preostalih treh enot.
“Trenutno si prizadevamo, da bi s pomočjo donacij zbrali sredstva za nakup bralnikov e-knjig, ki bi jih ponudili našim članom na izposojo, kot to že poteka v večjih in finančno zmogljivejših knjižnicah. Trudimo pa se razširiti tudi ponudbo storitev prek spleta, kot je oddaljen dostop do baz podatkov ali publikacij, vnašamo domoznansko gradivo o Divači na portal Kamra ter na naši spletni strani in po socialnih omrežjih obveščamo o dogodkih v naši knjižnici in v občini,” je še dodal Kavčič.
Izzivi prihodnosti
Divaški župan Drago Božac poudarja, da je občina s knjižnico zadovoljna, saj deluje strokovno in tesno sodeluje z lokalnim okoljem, zato si občina prizadeva, da bi bila krajanom na voljo še več časa. Toda ob nedavni obravnavi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelove knjižnice so svetniki postavili pod vprašaj pravično razdelitev sofinancerskega deleža med občinami ustanoviteljicami: Sežano, Divačo, Hrpeljami-Kozino in Komnom.
Po županovih besedah bi bilo zato prav, da se skupaj z zaposlenimi v knjižnici lotijo oblikovanja knjižničnega programa, ki bi temeljil na sodobnejših pristopih in se soočil z izzivi prihodnosti. “Pri tem mislim na dvoje: na upoštevanje kriznega časa, ki pomeni zmanjševanje finančnih sredstev na vseh področjih, in hkrati usmeritev v nove vsebine, ki bodo omogočale razvoj dejavnosti v smeri nove vloge knjižnice kot multimedijskega informacijskega, vzgojnega, izobraževalnega središča, ki bo omogočal uporabo najnovejših tehničnih pristopov do informacij in hkrati ohranjal pisni vir kot neprecenljivo bogastvo naše zgodovine,” pravi Božac.
LORI FERKO
