Veselijo se krajših kolon in enotne valute
Od nedavne napovedi notranjih ministrov EU, da bi Hrvaška že kmalu lahko vstopila v schengensko območje, si še največ obetajo prebivalci krajev ob slovensko-hrvaški meji. Na Bistriškem, kjer je meja leta 1991 močno zarezala v življenje ljudi, upajo, da se bodo s padcem meje znebili tudi dolgih kolon vozil pred mejnimi prehodi v poletni sezoni. Medtem ko se pri nas veselijo tudi skupne evrske valute, pa na hrvaški strani pred uvedbo evra trepetajo.
ILIRSKA BISTRICA > Čeprav so notranji ministri EU konec leta v Bruslju sklenili, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen, še vedno ni znano, kdaj bo unija o tem sprejela končno odločitev. Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa naj bi naslednji koraki sicer sledili razmeroma hitro. Gotovo pa se padca meje med Slovenijo in Hrvaško najbolj veselijo prebivalci z obeh strani meje.
“Meja nas razdvaja in uničuje, številna podjetja so propadla, turistične in kulturne povezave pa ohromele. Vstop Hrvaške v schengen nestrpno pričakujemo samo zato, da se vrne nazaj staro življenje. Čeprav dvomimo, da bo res tako,” razmišlja Sandra Grudenić, po rodu Bistričanka, ki z možem Hrvatom živi v vasi Vele Mune, od koder je doma njena stara mama.
Aleš Zidar
strokovni vodja LAS med Snežnikom in Nanosom
“Trgovske poti med Slovenijo in Hrvaško so že zdaj odprte, vstop Hrvaške v schengen v tem smislu ne bo ničesar spremenil.”
“V Mune sem že kot otrok hodila na počitnice. Zdaj pa enako počnem s svojo družino. Mi pravimo, da gremo od doma domov,” se posmeje sogovornica. Meja ji je življenje obrnila na glavo. “Kot mladi smo hodili na pustne plese na Hrvaško, na morje v Moščeniško Drago, na sprehode in kavo pa v Opatijo. Veliko nas je iz mešanih zakonov, ena nona tu, ena tam.” Tudi zato se je z omejitvami, ki jih je prinesla meja, in gnečo na cesti le težko sprijaznila.
Veselijo se krajših kolon ...
Premika schengenske meje na jug se prav zaradi zastojev, ki jih v poletnih mesecih povzročajo turisti, še najbolj veselijo v Jelšanah in Novokračinah. “Ta sprostitev mejnih kontrol bo z vidika prometnih kolapsov po naših vaseh zelo dobrodošla, saj bo močno olajšala življenje krajanov, ne bo pa rešila vseh težav. Te bi rešila edino avtocesta,” meni krajan Novokračin.
Sandra Grudenić
Bistričanka, ki živi na Hrvaškem
“Meja nas razdvaja in uničuje, številna podjetja so propadla, turistične in kulturne povezave pa ohromele.”
Nekoliko manj pa je optimističen glede reševanja težav z ilegalnimi prehodi migrantov. “Vstop Hrvaške v schengen vsega gotovo ne bo rešil, saj je vprašanje, koliko migrantov bodo Hrvati dejansko prestregli na svoji južni meji. Gotovo bo Slovenija vsaj še nekaj časa morala sama poskrbeti za nadzor meje,” je prepričan.
Medtem pa drugi komaj čakajo, da se skupaj s schengensko mejo znebijo še ograj, ki jih je država leta 2017 ob migrantski krizi postavila na južno mejo. “Počutimo se kot v koncentracijskem taborišču. Smisla v tem ne vidim, saj migranti kljub temu prehajajo mejo, nastradala pa je divjad in lokalno prebivalstvo,” se jezi Sandra Grudenić.
krajan Novokračin
“Sprostitev mejnih kontrol bo z vidika prometnih kolapsov po naših vaseh zelo dobrodošla, saj bo močno olajšala življenje krajanov, ne bo pa rešila vseh težav. Te bi rešila edino avtocesta.”
Da je vpliv meje tudi po vstopu Hrvaške v EU še vedno čutiti, opaža tudi vodja ilirskobistriške območne izpostave JSKD Igor Štemberger. Že vrsto let tesno sodelujejo s KD Bazovica z Reke, zlasti priljubljeni med Bistričani so obiski Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, želijo pa si tudi obuditi pred desetimi leti zamrlo prireditev Na meji brez meje, prav tako otroški Ex tempore Snežnik, ki so se ga nekoč že udeleževali tudi učenci s hrvaških obmejnih šol. “Upamo, da bo s padcem meje to morda lažje, vsekakor pa bo lažje organizirati prireditve in gostovanja čez mejo. Če nič drugega, že zaradi zastojev.”
Čeprav je meja zrahljala tudi številne kmetijske povezave, je marsikatera bistriška kmetija tudi po osamosvojitvi ostala povezana s hrvaškim trgom. Na družinski kmetiji Štemberger v Vrbici, kjer se ukvarjajo z vzrejo drobnice in sirarstvom, v zaledje Reke, Istro in na Kvarner prodajo 1000 jagenjčkov letno. V zadnjih dveh letih se je število hrvaških kupcev še povečalo. “90 odstotkov odjemalcev je s Hrvaške. Oni rešujejo našo kmetijo. Če jih ne bi bilo, bi lahko že zaprli,” pravi lastnik kmetije Damjan Štemberger.
... in uvedbe evra
“Trgovske poti med Slovenijo in Hrvaško so že zdaj odprte, vstop Hrvaške v schengen v tem smislu ne bo ničesar spremenil,” pritrjuje tudi strokovni vodja LAS med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar. Kmetje zaradi birokratskih ovir sicer večino proizvodov prodajo neposredno na svojih kmetijah. “Če želi kmet prodajati na tržnici v Matuljah, mora cene spremeniti v kune in prilagoditi ddv, ki je na Hrvaškem kar za 15 odstotkov višji. Za majhno količino proizvodov in le za občasno prodajo pa se to ne izplača, sploh pa ne sedaj ob vseh podražitvah,” pojasnjuje. V tej luči bo poslovanje slovenskih kmetov na Hrvaškem precej olajšala uvedba evra, je prepričan Zidar.
Nižji davki in cene že zdaj marsikaterega obmejnega Hrvata privabljajo v Slovenijo po nakupih živil in goriva. “Splača se nama. Predvsem hrana je tu cenejša kot na Hrvaškem, pa tudi izdelki so bolj kakovostni,” opažata zakonca Tomić, ki z Reke v Ilirsko Bistrico po nakupih prihajata že več kot deset let. Zaprtje meje med epidemijo je bil zato za njihov družinski proračun velik udarec. Prehajanje meje jima razen čakanja v vrsti zaradi gneče med poletno sezono ne povzroča posebnih težav. “Navadili smo se. Po vstopu Hrvaške v schengen pa bo verjetno še ta težava odpravljena,” se veselita.
Tudi Monika Kalister Hrvatin iz podjetja Kalister avto je prepričana, da bo sam premik schengenske meje kvečjemu olajšal njihovo poslovanje, saj večina strank v njihovo poslovalnico v Dolenjah pri Jelšanah prihaja iz obmejnih krajev; Rupe, Kastava, Matulj in Reke. “Večina jih pri nas tudi skladišči pnevmatike, saj je dosti ceneje,” pove.
Alenka Penko z območne Obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica veliko prednost za slovenske in hrvaške podjetnike, ki poslujejo v sosednji državi, vidi predvsem v uvedbi enotne evrske valute. “Veliko je namreč izgub že z menjavo valut. Vseh ostalih birokratskih zapletov in dovoljenj, ki jih je treba urediti za delo v drugi državi, pa schengen ne bo odpravil.”
Medtem ko se predvsem na slovenski strani uvedbe hrvaškega evra veselijo, pa Hrvati na prihod evrske valute zrejo s strahom. “Ker smo proces prehoda na evre že doživeli v Sloveniji in ga spremljali v sosednjih državah, vemo, da ni bilo lahko. Hrvaška ima slabši ekonomski položaj in bo še težje. Že sedaj se vse drastično draži, ljudje zelo težko shajajo, ko pride evro, pa bodo cene samo še zaokrožili navzgor,” negotova prihodnost skrbi Sandro Grudenić.
