Vetrnice da,toda kje?

Kje jih bodo postavili, akcijski načrt seveda ne določa, a pred državnim praznikom je državna agencija za okolje (Arso) izdala odločbo, s katero potrjuje veljavnost okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber in s tem znova prižgala zeleno luč za gradnjo 33 vetrnic na tej lokaciji.

Naložbenik, Elektro Primorska, pravi, da poslovni interes pri gradnji ostaja enak kot pred leti. “Pričakovali smo pozitivno odločitev Agencije RS za okolje (Arso), glede na to, da Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) ni predstavilo novih dejstev, ki bi lahko vplivali na drugačen izid postopka,” so zatrdili v Elektru Primorska.

Arso je Elektru Primorska že konec junija 2006 izdala pozitivno okoljevarstveno soglasje za postavitev 33 vetrnih stolpov na Volovji rebri, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje, ki je bilo Elektru Primorska tudi izdano. Ker si je v tem času Dopps priboril pravico do stranskega udeleženca v postopku, je moral Arso ponoviti postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma ga dopolniti tako, da je upošteval tudi mnenja Dopps.

Zaveza Slovenije

V Elektru Primorska pravijo, da se njihovi načrti ne spreminjajo; “Ostajamo pri izvedbi projekta tako kot je bil zastavljen, poslovni interes obstaja še naprej.”

Obenem opozarjajo tudi na zaveze Slovenije do EU, po katerih mora Slovenija do leta 2020 doseči vsaj 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije (torej ne le pri električni energiji, pač pa tudi pri ogrevanju in hlajenju, ter 10-odstotni delež pri transportu). Ta delež je sedaj 16-odstoten, da pa bi v prihodnjih desetih letih dosegla cilj, mora država do konca meseca evropski komisiji predložiti akcijski načrt OVE, katerega osnutek je že pripravljen. Po njem bo država do leta 2020 del električne energije iz OVE pridobila tudi s pomočjo vetrne energije. Postopoma naj bi tako v desetih letih s pomočjo vetra ustvarila 105 megavatov oziroma 190 gigavatnih ur električne energije. Osnutek pa predvideva, da bi z vetrom že letos pridobili dva megavata oziroma 1,6 gigavatnih ur elektrike.

Ob avtocestah

O kaznih, ki bi sledile neizpolnjevanju zahtev, je za zdaj še težko govoriti, menijo strokovnjaki, saj bo treba najprej videti, ali se bo načrtov držala tudi Evropa. Bi pa Slovenijo utegnile doleteti kazni, če se bo Evropa potrudila, Slovenija pa ne.

Vprašanje pa je, kje bodo vetrnice lahko postavili. Na direktoratu za energijo, ki sodi pod okrilje gospodarskega ministrstva, pravijo, da bodo morali naložbeniki sami poiskati lokacije in tudi investirati vanje.

Na Dopps, kjer se bodo v roku pritožili na odločitev Arso, pa poudarjajo, da gradnjo vetrnih elektrarn spodbujajo, “a naj bo pri tem narejena strategija, da se ne dela nepotrebna škoda. Na svetu je malo vrst ptic, ki imajo težave z vetrnicami, predvsem so to grebenska gorska območja, kjer živi veliko vrst ujed. Vetrnice bi bilo smotrno postaviti ob avtocestah ali v industrijska območja, ki so že degradirana”, je povedal Tomaž Jančar iz Dopps.

Za mnenje smo vprašali tudi ilirskobistriško občino, saj je bistriški župan Anton Šenkinc ves čas o podpiral gradnjo vetrne elektrarne, a na odgovor še čakamo. TINA M. VALENČIČ