Vetrnice lahko ustavijo vpis Krasa na Unesco

MATAVUN, BARKA > Svet javnega zavoda Parka Škocjanske jame je na zadnji seji sprejel sklep, da Civilni iniciativi (CI) Brkini, ki se bori proti vetrnicam, nudi strokovno podporo. “Včeraj smo na sestanku predstavniki civilne iniciative skupaj z upravo in strokovnim svetom Parka vzpostavili sodelovanje. Za strokovno podporo so nam dodelili okoljevarstvenika Tomaža Zormana, ki je v imenu Parka javno podal mnenje o umeščanju vetrnih elektrarn v ranljivi prostor neokrnjene narave parka,” je po sestanku povedala Anu Kahuna, predstavnica CI Brkini.

“Menimo, da je postavitev vetrnih elektrarn na matičnem Krasu nesprejemljiva,” je na kratko sklep strokovnega sveta včeraj povzel Zorman. Sicer pa je v javnem mnenju navedel vse strokovne utemeljitve negativnega stališča Parka do načrtovanih vetrnic: “Temeljne dileme so seveda vplivi na okolje, rentabilnost in naravovarstvene direktive EU.”

Ker so Škocjanske jame uvrščene na seznam naravne in kulturne dediščine pri organizaciji Unesco, kamor se že leta trudi priti tudi klasični Kras, zibelka krasoslovja in učilnica kraških pojavov, pa v Parku opozarjajo tudi na to, da bi vetrnice dosedanje delo v tej smeri v trenutku izničile in onemogočile vpis klasičnega Krasa na ta eminentni seznam: “Ena od pomembnih dilem je zato tudi krajinski videz kulturne krajine, ki je na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca. Zato so vetrne elektrarne tudi po mnenju strokovnega sveta popolnoma nesprejemljive, tako v vplivnem območju Parka kot tudi drugod na Krasu,” je pojasnil Zorman.

In spomnil, da je tudi v celovitem strateškem načrtu za prostorski razvoj Krasa (v poglavju o identiteti krajine z ohranjanjem arhitekturne dediščine) v ukrepih za izvajanje zapisano, da “so novi večji posegi (sončne, vetrne elektrarne, gospodarske cone, poligoni, turistični kompleksi), ki pomenijo razvrednotenje krajine in niso skladni z njenim značajem, potencialni vir negativnih vplivov na okolje in prostor, zato se jih smiselno omejuje”. LKF