Vetrnice prinašajo nekaj plusov, a tudi veliko minusov
Mnenje slovenskih okoljevarstvenikov o načrtovani vetrni elektrarni pri Razdrtem pod Nanosom ni enotno. Vsi načeloma podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn, nekateri pa se sprašujejo, ali ne gre za prevelik poseg v prostor.
RAZDRTO> Ob vznožju Nanosa pri Razdrtem namerava samostojni podjetnik Aleš Pučnik iz Postojne postaviti 77 metrov visoko vetrno turbino E-44 severnonemške multinacionalke Enercon. Kot smo že poročali, je postojnska upravna enota gradbeno dovoljenje izdala decembra. Toda gradnja še ni možna, ker dovoljenje zaradi pritožbe še ni pravnomočno.
Neznana vetrnica
In kaj o vetrnici menijo varuhi okolja? Večina za vetrno turbino pri Razdrtem sploh še ni slišala. Umanotera, Ekologi brez meja in Greenpeace se kaj veliko z vetrnicami niti ne ukvarjajo, ampak bolj z drugimi stvarmi, zato niso izrazili konkretnega stališča. Načelno stališče okoljevarstvenikov pa je, da so vetrne elektrarne zelo koristne, paziti pa je treba pri njihovem umeščanju v prostor. “V Sloveniji še vedno nimamo niti ene velike vetrne elektrarne, zato bo prvo veliko težje sprejeti kot vse naslednje,” je povedala vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros.
Strokovna vodja ekološkega društva Focus Lidija Živčič je na naše vprašanje o vetrnici pri Razdrtem rekla, da načeloma podpirajo postavitev vetrnih elektrarn, posebej še v degradiranih okoljih. Pri Razdrtem je okolje zaradi avtoceste že degradirano in je zato po mnenju Živčičeve postavitev vetrnice smiselna.
Okoljski svetovalec Radovan Tavzes opozarja, da bo okoljsko ministrstvo preučilo ne le pritožbo, ampak celotno vlogo. Zakonodaja se je prav na področju vetrnic v zadnjem času precej spremenila in za vetrne elektrarne, ki so višje od 50 metrov, zahteva tudi okoljevarstveno soglasje.
Raje na sonce kot na veter
Predsednik E-foruma Gorazd Marinček podpira gradnjo vetrnih elektrarn. Načelno pa tudi pravi, da bi v naši državi bilo veliko bolj smotrno graditi fotovoltaiko kot vetrnice. “Če bi samo pol odstotka površine Slovenije zapolnili s sončnimi paneli, bi zadostili vsem našim energetskim potrebam. Sedaj proučujemo, koliko je v naši državi industrijskih objektov, na katere bi lahko najceneje namestili panele,” je ocenil Marinček. Poudarja tudi, da je treba postaviti človeka pred kapital in natančno izračunati energetski izplen. Marinček se tudi sprašuje, ali je smiselno spreminjati videz pokrajine za samo eno vetrnico.
Radovan Tavzes, ki se ukvarja z okoljskim svetovanjem, sicer pa je javnosti poznan tudi kot nekdanji prvi mož okoljskega direktorata, v postavitvi vetrnice E44 ne vidi nič spornega. Omenja pa, da je tudi spremenjena veduta degradacija okolja. V državnem načrtu so zato morebitne vetrnice predvidene tudi na Nanosu, a bolj globoko na planoti v smeri Cola, da bodo tako bolj skrite. Poudarja pa, da mikrolokacije za te vetrne elektrarne niso določene in jih bo treba še uskladiti, sicer jih ne bodo postavljali.
Vetrnice so tudi neugodne za ptice, še opozarja Tavzes: “Zaradi vrtinčenja vetra vetrnica odganja ptice v razdalji do 200 metrov. Sicer pa za ptice niso posebej nevarne.” Nova evropska zakonodaja sicer priporoča, naj se namesto vetrnih polj postavlja skupinice s po tremi do petimi vetrnicami, še dodaja Tavzes.
Planinci bodo preučili
Vetrnica bo stala tik ob parkirišču planincev, ki hodijo na Nanos. Obrnili smo se na Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ki pa se s tem vprašanjem doslej še ni ukvarjala. Bodo pa to preučili, nam je v imenu PZS zagotovila Zdenka Mihelič. Zveza je lani spomladi že odločno nasprotovala gradnji šestih vetrnic na avstrijski strani Pece. A tu je šlo za gorski svet na 2000 metrih nadmorske višine, kar bi s seboj potegnilo tudi novo infrastrukturo v pogorju Karavank.
Povprašali smo tudi predsednika planinske društva iz Postojne, Vladimirja Smrekarja. V petek nam je povedal, da so s strani krajanov Razdrtega dobili vprašanje na to temo in se bodo na upravnem odboru v tem ali naslednjem tednu izčrpno pogovorili. TINO MAMIĆ