Vidmašče v Sežani oživlja stara izročila
Prebivalci dela Sežane v Vidmašču so ob prihajajoči kresni noči obudili po vojni prekinjeno tradicijo izdelovanja šopkov svetega Ivana, ki so jo podaljšali v etnološko obarvani družabni večer.
SEŽANA> Ko so ljudje še živeli po naravnih ritmih, so se na najkrajšo noč v letu - v noči 21. junija - kurili kresovi. Ta ogenj je imel očiščevalno moč, varoval je pred boleznijo, uroki čarovnic in neurjem. Okoli kresa se je tudi plesalo, včasih pa so tudi skakali preko pojemajočih plamenov. Verjeli so, da čim višje je kdo preskočil ogenj, tem boljša letina se mu je obetala. Kot urok pred slabimi silami so naši predniki tudi spletali venčke ali delali šopke, ki so jih kot varovalo postavljali na vhode ali okna hiš. Krščanstvo je te stare poganske obrede vključilo v svojo tradicijo, ki danes sovpada z godovanjem svetega Janeza Krstnika, med ljudmi poznanim kot Ivanovo.
“Do konca druge svetovne vojne je bila tradicija izdelovanja svetoivanovih šopkov, izključno iz naravnih cvetic, živa tudi v Vidmašču, ki ima tudi danes, kljub vključenosti v mesto Sežano, še vedno mnogo vaških atributov,” je povedal eden izmed pobudnikov akcije Rajko Hreščak. Želja organizatorjev je tudi bila, da se na od lani novem prireditvenem prostoru - zabetoniranem kalu - zvečer zvrstijo otroška folklorna skupina Brinovka ter Sežanska folklorna skupina, ki so del Kulturnega društva Borjač, ter skupina vaščanov z etnološko obarvanim skečem.
Žal se je po predstavitvi pomena obujenega dogodka s strani Stanka Renčlja predstavila le skupina najmlajših, potem pa je urok očitno popustil, saj je privršalo neurje, tako da je celovita obuditev prastarega običaja, dandanes v obliki etnološkega kulturnega izročila, prenesena na naslednje leto. BOGDAN MACAROL