Vlada bo kmalu odločala o uvedbi zaščitne klavzule

SEŽANA >“V poročilu se nismo opredeljevali do tega, ali naj se zaščitna klavzula zahteva, vendar smo navedli, kateri razlogi obstajajo in katere je treba v tej luči proučiti. Navsezadnje je odločitev pretežno politična in ne toliko strokovna,” je delo pojasnil Rok Šteblaj.

Skupina je pridobila le vse potrebne podatke, ki pa jih ni predstavil. Pojasnil je le, da so skušali zbrati podatke o širšem dogajanju na Krasu, tudi z vidika gospodarstva, in primerjave z upravnimi enotami od Tolmina do Pirana.

“Delo je bilo težko, ker za to nalogo v Sloveniji ni obstajala enotna evidenca in enotna metodologija,“ je dodal. Tudi nadaljnje delo - če bo vlada zaprosila za zaščitno klavzulo - bo zahtevno. Klavzula je namreč izjema, ki jo Sloveniji omogoča pogodba o vstopu v EU, a le v izjemnih okoliščinah, če bi se v gospodarstvu pojavile resne, dolgotrajne težave ali če bi se resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju.

Težko delo, brez “muštra”

“Naše delo je na nek način težko, ker tovrstne klavzule doslej še nihče ni uveljavil in pravzaprav nimamo nobenega muštra, na kakšen način se to naredi, na kakšen način se prepriča Evropsko komisijo,” je dejal Šteblaj. Tudi danska pot ni več odprta, ta način zaščite je bil mogoč le v tretjem krogu širitve EU.

Če se bo vlada odločila za zaščitno klavzulo, bo morala svojo odločitev utemeljiti z “zelo podrobno analizo gospodarskega stanja in predlogi, na kakšen način, kakšno zaščito bi želela in za koliko časa”, je še pojasnil.

Evropska komisija mora o tem odločiti v petih delovnih dneh in če bi bila odločitev za Slovenijo ugodna, bi lahko naša država z zakonom za določen čas omejila nakup nepremičnin.

Če bi vsi storili vse, problema ne bi bilo

Tržaški pisatelj Boris Pahor je pripomnil, da bi morali zaščititi “bistvo Krasa”, kar se v tem primeru ne bo zgodilo. Šteblajev odgovor pravzaprav ni bil presenečenje: “Če bi posamezna ministrstva naredila svoje, če bi upravna enota naredila svoje, če bi občine naredila svoje, bi bilo tri četrt problema rešenega.”

Opomnil je na sporazum o ustanovitvi Kraškega regijskega parka iz leta 2000, ki do danes ni zaživel: “Že sedaj so vse to možnosti dane, toda če ministrstvo ne naredi blokade na moderne oblike zgradb, če občina odpre prostor za poselitve, potem nam tudi Bruselj ne more pomagati.”

Glede na slišano je torej veliko vprašanje, ali se bo vlada odločila za zaščitno klavzulo, kakor zahtevata CI Kras in CI za Primorsko. Zato bosta CI s svojo pobudo vztrajali, obenem pa že imata rezervni predlog, je omenil Robert Rogič iz CI Kras.

CI: “Šli bomo do Bruslja”

Doslej sta CI zbrali več kot 10.000 podpisov za klavzulo, z zbiranjem bodo nadaljevali do 1. maja: “To bomo poslali v evropski parlament, uradu za peticije. Bomo pa mi pokazali Bruslju, kako nesposobno in neodgovorno vlado do svojih državljanov imamo,” je napovedal.

V Sloveniji bodo - tudi na ustavnem sodišču - zahtevali izvajanje sporazuma o Kraškem regijskem parku in drugih dokumentov. Prostorski akti, ki ne bodo upoštevali podpisanega, bodo tako padli, je prepričan Rogič, ki opozarja, da je Bruselj od leta 1996 dal za Kras najmanj deset milijonov evrov.

“Dal jih je predvsem v študije, da naj si na Krasu končno odgovorimo, kaj imamo tako pomembnega, kaj si pravzaprav želimo in kakšen razvoj si želimo,” je opomnil. Toda občinske oblasti so denar namenile za trenutne projekte, gradnje stavb in cest ter pisanje fasciklov. “Nič od tega se ni implementiralo v zakonske akte, ne državne, ne občinske odloke, čeprav je bil to vsakič pogoj EU, ki je dajala denar /.../ Na nek način bomo lahko naslovili na Bruselj, naj zahteva ta denar nazaj,” meni Rogič, ki v Sežani v kratkem napoveduje še srečanja Foruma 21, Zbora za republiko in Liberalne akademija za Slovenijo.

Odzval se je tudi na besede ministra Zalarja s skupne seje dveh parlamentarnih odborov, češ da CI ne operira s točnimi podatki: “Mi ves čas opozarjamo na to, da evidence niso enotne. Stanje na terenu je popolnoma drugačno od tistega v evidencah.”

80 prodanih, v evidencah pa le 12

Zadrega države je po njegovem razumljiva: “Čudim se, v kakšni državi živim, da si 20 let ni bila sposobna urediti teh evidenc, in tudi razumem zadrego tega ministra, predsednika vlade in delovne skupine - kako bodo pa prišli pred evropsko komisijo s temi delnimi podatki?”

Zemljiška knjiga je popolnoma zatajila, ocenjuje, saj je treba na vpis vanjo čakati več kot dve leti, isto velja za službe, ki bi morale pregledovati slamnata podjetja in slamnate kupce. Tako uradne evidence kažejo, da je bilo v Lokvi prodanih Italijanom le osem hiš in štiri stanovanja, medtem ko so domačini našteli 80 prodanih nepremičnin.

Umiritev trenda prodaje nepremičnin tujcem v zadnjih letih, ki ga opaža minister Zalar, je le posledica gospodarske krize, dodaja Rogič. Kljub temu so gradbena in nepremičninska podjetja v preobsežnih ureditvenih območjih že zaokrožila svoja zazidalna območja, tam bodo zidala nove soseske. “Komu bodo zidala?” je vprašal Rogič. Zato je treba po njegovem dati nezaupnico tistim županom, ki služijo interesom nepremičninskih in gradbenih lobijev.

“Niso krivi priseljenci”

Ljudmila Novak, bivša poslanka v evropskem parlamentu in predsednica NSi (ki je tudi pripravila dogodek v Sežani) je poudarila, da je EU nastala v želji po močnejši in bolj povezani Evropi, dejansko pa vsak narod želi ohraniti svojo identiteto.

“Vsak, ki se po lastni želji preseli v drugo državo, mora sprejeti tudi njena pravila in se naučiti najmanj jezik njenega prebivalstva,” je dejala, ob tem pa poudarila, da bi bilo za nastalo situacijo nàpak kriviti priseljence. Ti so le izkoristili pravne možnosti in lastno kupno moč: “Lahko pa jim na vljuden način damo vedeti, da je v Sloveniji, na tem območju, uradni jezik slovenščina in od njih pričakujemo, da se na javnih mestih v njej tudi sporazumevajo,” je dodala.

Podprla pa je vztrajanje pri zaščitni klavzuli, tudi če je le bilka upanja, da pri tem uspemo.

TINA ČIČ