Vlaki spet vozijo, potnikov je manj
Z današnjim dnem so proti Primorski znova začeli voziti potniški vlaki. Poldrugo leto po uničujočem žledolomu so Slovenske železnice končno v celoti popravile škodo na železniškem omrežju. Primorcem se tako v Ljubljano in nazaj ne bo treba več peljati z nadomestnimi avtobusi. Vsaj tistim, ki to prevozno sredstvo še uporabljajo; po žledolomu se je število potnikov namreč zmanjšalo za polovico.
PRIMORSKA > Da je sanacija proge med Ljubljano in Primorsko trajala poldrugo leto, gre pripisati več dejavnikom, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah (SŽ). Proge niso mogli zapreti v celoti zaradi gospodarstva, saj bi brez tovornega prometa nastala gospodarska škoda. “Poleg tega je bil en tir že prej usposobljen za vožnjo in težko je delati ob tem, ko na drugem tiru poteka promet. Za popravilo vsakega odseka proge pa je bil potreben tudi razpis in tudi ti imajo določene roke, ki jih je treba upoštevati,” na očitke o trajanju sanacije železniške infrastrukture odgovarja Janez Krivec, pooblaščenec za posredovanje informacij javnega značaja v SŽ.
Direktor Združenja za promet in zveze pri GZS Robert Sever pravi, da je poldrugo leto za sanacijo predolga doba: “Posebej zato, ker je ta trasa pomembna za logistiko, Luko Koper in gospodarstvo Slovenije nasploh. Iz tega je torej izhaja, da nujno potrebujemo drugi tir.”
19 mesecev je trajala celotna obnova železniške infrastrukture na odsekih med Ljubljano in Primorsko. Zamenjati je bilo treba približno 170 kilometrov kontaktnih vodnikov in večino drugih pritrdilnih elementov na stebrih ter približno 1300 stebrov s temelji. Kot je že pred časom pojasnil prvi mož SŽ Dušan Mes, pa naj bi sanacija primorske proge znašala približno 40 milijonov evrov.
Tovorni promet s stroški, a s plusom
Krivec sicer pravi, da so SŽ javno železniško infrastrukturo za tovorni promet usposobile v razmeroma rekordnem času, resda z vožnjami dražjih dizelskih lokomotiv. Kar zadeva potniški promet, pa so konec lanskega leta SŽ s primorske strani sanirale progo do Logatca, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa je potekala na Rakeku in v Borovnici. Po desnem tiru je med Logatcem in Borovnico promet z električno vleko stekel 18. junija. Nato so uredili še levi tir, na katerem so prav tako zgradili temelje in postavili drogove voznega omrežja ter namestili kovinsko opremo, tako da je z začetkom šolskega leta vse nared za neoviran potniški promet.
Kljub temu, da je po žledolomu tovorni promet stekel po progi proti Primorski razmeroma hitro, so posledice drago stale tako tovorni kot potniški promet. “V tovornem prometu je bilo vsak mesec samo zaradi vožnje dizelskih lokomotiv za približno milijon evrov dodatnih stroškov,” je pojasnil Krivec. Podjetji SŽ Tovorni promet in Potniški promet pa sta imela lani zaradi žledu za več kot 24 milijonov evrov dodatnih stroškov.
A tudi dodatni stroški očitno niso vplivali na rezultate tovornega prometa, saj je družba SŽ Tovorni promet lani ustvarila za skoraj 97 milijonov evrov prihodkov oziroma odstotek in pol več kot v primerljivem obdobju lani.
Potnikov pol manj kot pred žledom
Bolj kot pri tovornem so posledice žledoloma in tudi potovalnih navad ljudi vidne v potniškem prometu.
Družbi SŽ Potniški promet so se namreč letos za odstotek zmanjšali prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi zaradi bistvenega zmanjšanja števila potnikov, predvsem na določenih odsekih proge proti Primorski. “Če primerjamo leti 2013 in 2015, torej leto pred žledolomom in leto za njim, se je število potnikov na odseku med Logatcem in Ljubljano zmanjšalo za 38 odstotkov, med Logatcem in Sežano za 61 odstotkov, med Pivko in Ilirsko Bistrico za 48 odstotkov ter med Divačo in Koprom za 50 odstotkov,” je pojasnil Krivec. Na teh odsekih so namreč SŽ od januarja do maja 2013 prepeljale dobrih 307.000 potnikov, v enakem obdobju letos pa 52 odstotkov manj.
Danes bodo med Ljubljano in Primorsko ter seveda tudi v obratni smeri začeli voziti vsi potniški vlaki, skupaj 21 parov vlakov. Na še zadnji avgustovski dan bodo vlaki vozili še po poletnem voznem redu, že jutri pa bodo začeli voziti po zimskem voznem redu, zato velja dobro preveriti urnike vlakov. Natančni vozni redi so vidni tudi na spletni strani SŽ. Danes se pričenja tudi prodaja subvencioniranih vozovnic za dijake, zato SŽ v prvih septembrskih dneh pričakujejo več obiska na blagajnah in potnikom priporočajo nakup abonentskih vozovnic že v preprodaji. E-vlogo za subvencionirane vozovnice lahko dijaki in študentje izpolnijo na spletni strani SŽ.
Število potnikov, opozarja Robert Sever, se sicer povečuje, a v glavnem na račun subvencioniranih dijaških in študentskih vozovnic. Dobrih 40 odstotkov vseh potnikov namreč predstavljajo mladi, študentje in dijaki, tudi letos jih bo v šole z vlakom potovalo približno 10.000.
Kako torej na vlake pritegniti tudi ostale potnike? Sever poudarja, da na državni ravni pravkar poteka projekt za integracijo javnega potniškega prometa, katerega cilj je tudi povečanje števila potnikov na vlakih in avtobusih. “Vzroki, zakaj že danes ne sedejo na vlak, so različni. Nekateri potniki nimajo ustrezne ponudbe prevozov, posebej v odročnih krajih. Poleg dostopnosti pa je razlog tudi v ceni,” razmišlja Sever in dodaja: “Potnikom iz odročnih krajev se bo treba prilagoditi - z rešitvami, kot jih poznajo drugod, denimo, s prevozi na klic, ali vzpostavitvijo povezav z manjšimi vozili, ki vozijo glede na potrebe potnikov.”
TINA M. VALENČIČ