Vlečni konj v regiji je orodjarstvo
Razmah panog, kot so orodjarstvo, predelava plastičnih mas in turizem, ter na drugi strani propad še nekaterih izgubarjev, ki so dotlej kazili sliko, sta med razlogi za najboljše poslovne rezultate gospodarstva v Primorsko-notranjski regiji v zadnjih desetih letih. A na območni gospodarski zbornici opozarjajo, da bi se razmere lahko spet poslabšale, če bi regijsko gospodarstvo, ki je večinoma proizvodno naravnano, v novi finančni perspektivi ostalo brez razvojnega denarja.
POSTOJNA > Gospodarski kazalci v Primorsko-notranjski regiji, ki je zadnja leta capljala pri repu, predlani pa se povzpela na zadnje mesto med regijami, ki so poslovale pozitivno, so se lani izboljšali. Gospodarske družbe so za 14 odstotkov povečale prihodke in ustvarile 31 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leta 2013.
904 evre je lani znašala povprečna bruto plača samostojnih podjetnikov, kar je 14 odstotkov manj od povprečja v državi.
Povečale so tudi kapitalsko vrednost ter skupno število družb in zaposlenih. Po besedah vodje postojnske izpostave Ajpesa Larise Benassi se je pozitivni trend nadaljeval tudi pri samostojnih podjetnikih, med katerim so najmočnejši avtoprevozniki; ti so neto podjetnikov dohodek povečali za več kot 40 odstotkov. So pa za razliko od družb še vedno več kot 90-odstotno vezani na domači trg. Najboljše so poslovale družbe in samostojni podjetniki iz občine Ilirska Bistrica, kar je predvsem zasluga podjetij iz nekdanje skupine Plama.
Podjetja so se nekoliko razdolžila
Boštjan Požar, direktor postojnske območne gospodarske zbornice in direktor Regionalne razvojne agencije Zeleni kras, izboljšanje pripisuje spletu več dejavnikov. “Podjetja so se nekoliko razdolžila in imela manjše izdatke za obresti. Tudi temeljna obrestna mera je precej padla. Pomembno je, da so padle cene energije. Rast dodane vrednosti je bila višja od rasti plač. Propadlo je nekaj izgubarjev, na drugi strani pa so razmah doživele panoge, kot so orodjarstvo, predelava plastičnih mas in turizem. Tudi na globalnem trgu je recesija popustila,” razlaga Požar, ki po drugi strani obžaluje, da sistemskih rešitev, torej ukrepov države, ki bi razbremenili gospodarstvo, ni.
1282 evrov je lani znašala povprečna bruto plačav gospodarskih družbah v regiji, kar je manj od povprečja v državi.
V težavah ostaja lesnopredelovalna industrija, ki še naprej životari. “Z dodano vrednostjo približno 20.000 evrov podjetje ne more preživeti. To je umiranje na obroke. Imamo pa tudi v tej panogi primere dobrih praks, ki dokazujejo, da je mogoče biti tudi uspešen. Do neke mere so tisti, ki jim gre slabo, zato krivi tudi sami.“ ocenjuje.
Kaznovani, ker imajo premalo razvoja
Se pa na območni gospodarski zbornici bojijo, da bi do nazadovanja spet prišlo v prihodnjih letih.
“Na področju gospodarstva se bodo v novi finančni perspektivi sredstva namenjala za raziskave in razvoj, inovacije, internacionalizacijo in človeške vire. Naša podjetja, ki so glede na strukturo pretežno proizvodno naravnana z malo lastnega razvoja, bodo zato zelo težko dostopala do razvojnega denarja, čeprav zaposlujejo veliko ljudi. To pomeni, da bodo stagnirala; če stagniraš, pa avtomatsko nazaduješ. Na ministrstvo za gospodarstvo smo že večkrat naslovili vprašanje, kako bo pomagalo temu delu gospodarstva, a odgovora ni,” je zaskrbljen Požar. Prav tako opozarja, da v novi perspektivi, ki je v neskladju z nekaterimi potrebami s terena, ne bo na voljo denarja za razvoj prometne in siceršnje infrastrukture, ki je prav tako pomembna za gospodarski razvoj. “Ne obstajajo pa niti vzvodi za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, kar pomeni, da bomo primerjalno nazadovali ali pa vsaj ne napredovali,” še dodaja Požar.
VERONIKA R. ŽENKO