Voda iz čistilne naprave ne sme v jamo Bukovnik
Ker so koncesionarju za sežansko čistilno napravo prepovedali spuščati odpadne vode v jamo Bukovnik, je primoran zgraditi novo ponikovalnico. Da je rešitev dobra, se strinjajo vsi. Kdo bo nosil breme investicij, pa se na sežanski občini še niso odločili.
SEŽANA> Na to, da iztok čistilne naprave vpliva na onesnaženost jame Bukovnik, že vrsto let opozarjajo kraški jamarji in ekologi. A so upravljalci čistilne naprave trdili, da teče v jamo neoporečna voda. Ko so se okoljska merila še nekoliko zaostrila, pa so se njihova opozorila izkazala za utemeljena.
“Brez okoljevarstvenega dovoljenja čistilna naprava ne more obratovati Grozilo nam je, da bo inšpekcija napravo zaprla oziroma, da bomo plačevali kazni.”
Brez okoljevarstvenega soglasja
S sežansko čistilno napravo upravlja podjetja Petrol. Koncesijo je nasledilo od predhodnikov, ki so tudi zgradili čistilno napravo v zameno za koncesijo. In čeprav so od zgraditve čistilne naprave minila že leta, Petrol zanjo nima novega okoljevarstvenega soglasja.
Anja Kocjančič iz Petrola pojasnjuje, da se problematika s pridobitvijo novega okoljevarstvenega dovoljenja vleče že od leta 2004, ko je začel veljati nov zakon o obratovanju naprav, ki obremenjujejo okolje.
“Ko je leta 2003 Zavod za varstvo narave zaščitil jamo Bukovnik, je postalo nezaželeno, da se voda iz čistilne naprave izliva noter,” pojasni Kocjančičeva.
Iztok morajo spremeniti
Rešitev je zato le ena: preurediti čistilno napravo tako, da bo izpust tekel drugam in ne več v jamo. Skupna investicija za rekonstrukcijo čistine naprave, vložek v ponikovalnico, odstranjevanje fosforjevih spojin in dezinfekcijo iztoka bo po izračunih Petrola znašala skoraj 190.000 evrov, stroški obratovanja pa bi se zaradi tega povečali za 23.000 evrov na leto.
Ker gre za visoke številke, v Petrolu pričakujejo, da jim bo na pomoč priskočila občina in k obstoječi koncesijski pogodbi sprejela aneks, ki bo omogočal dodatne investicije. To pa za občane dolgoročno pomeni, tako predvidevajo na podjetju Petrol, približno desetodstotno zvišanje cene čiščenja odpadnih vod za končne uporabnike.
Naj plača koncesionar ali občani?
S tem predlogom je pred dnevi Petrol seznanil sežanske občinske svetnike, ki naj bi odločali o morebitni spremembi koncesijske pogodbe. Večina svetnikov je pozdravila prizadevanja, da bi rešili težave čistilne naprave, so pa izpostavili različne poglede na vlogo in odgovornost koncesionarja.
S predlogom, da se breme investicije preloži na občane, se ni strinjal Edi Fabjan (Lista za Kras in Brkine). Koncesijska pogodba predvideva, da se lahko cena v času trajanja pogodbe spremeni le, če pride do spremembe predpisov. “V sklepu piše le, da je prišlo do spremembe v zakonodaji, ne piše pa, kakšne so te spremembe,” je povedal Fabjan in dodal: “Mejne vrednosti parametrov odpadnih voda se od leta 1996 do 2007 niso spreminjale, so se pa, a sorazmerno malo, spremenili parametri učinka čiščenja fosforja.”
To pa po njegovem ni zadosten razlog, da bi morali občani plačevati več. “Pravne osnove, da bi morala občina pomagati, ni. Zato je stvar koncesionarja, da sam to reši,” je še zatrdil. Za težave so vsi vedeli deset let, pa nihče ni ukrepal, zato bi bilo nepravično, da bi zdaj ceno plačali občani. ”Ne moremo zaupati nekomu, ki je vedno pripravljen pobrati denar, ko pa je treba plačati, se izmika,” je o nezaupanju v koncesionarja povedal Fabjan.
Krivi jamarji, ker so opozarjali?!
Predstavnica koncesionarja pa je za nujnost investicije okrivila tudi jamarje. “V tem času so se zelo oglašali jamarji, ki so se pritoževali, da so v podzemlju čudne vonjave, da voda ni dovolj očiščena in razgrajena ter da zato smrdi,” je povedala Kocjančičeva.
Kot že leta zatrjuje podjetje in to dokazujejo tudi meritve, je čistilna naprava neoporečna. Je pa jamranje jamarjev, kot je njihovo opozarjanje opisala Kocjančičeva, vplivalo tudi na Agencijo za okolje RS, ki okoljevarstvenega dovoljenja ne bo izdala, dokler ne najdejo ustrezne rešitve.
Po dveh letih se zdi, da so jo končno našli. Je plod sodelovanja koncesionarja s številnimi inštitucijami, med drugim tudi z Inštitutom za varovanje krasa, Zavodom za zdravstveno varstvo Nova Gorica in Fakulteta za gradbeništvo v Ljubljani.
“Brez okoljevarstvenega dovoljenja čistilna naprava ne more obratovati Grozilo nam je, da bo inšpekcija napravo zaprla oziroma, da bomo plačevali kazni,” je o križih in težavah koncesionarja povedala njihova predstavnica, ni pa pojasnila, zakaj že ob gradnji niso razmišljali tako, da iztok ne bi tekel naravnost v jamo.
Z odpadno vodo bi lahko celo služili
Nekaj nezaupanja do kocesionarja so izrazili tudi nekateri drugi svetniki: “Namesto da vodo spuščamo v podzemlje, bi jo lahko prodajali ali pa jo vsaj uporabljali za zalivanje športnih objektov” je prepričan Rudolf Pečar (LDS). To bo mogoče, je povedala Kocjančičeva: “Kvaliteta vode sicer ne bo pitna, bo pa primerna za zalivanje igrišč, ne bi se pa je dalo uporabljati za zalivanje vrtov.”
Špela Rožman (Pretresi) je glede vode, ki priteče iz čistilne naprave, vprašala: “Zanima me, čigava last je ta voda in kdo jo lahko proda?” Kocjančičeva na vprašanje ni znala odgovoriti, predvideva pa, da je voda občinska.
Ker so svetniki v razpravi dobili več novih vprašanj kot odgovorov, so se odločili, da bodo o čistilni napravi in morebitni spremembi koncesijske pogodbe razpravljali še na prihodnjih sejah občinskega sveta. PETRA MEZINEC
