Vojna iz perspektive slehernika
“Prva svetovna vojna je prebivalcem naše občine pustila nepopravljive posledice,” je prepričan Jože Škerk, predsednik Društva Hermada, v katerem so si za cilj postavili obuditi spomin tudi na trpljenje slovenskega prebivalstva ob stoletnici prve svetovne vojne.
TERNOVCA> V Umetnostnem in kulturnem centru Škerk so zato razstavili več kot 350 fotografij, ki so nastale v obdobju soške fronte in pred njo, mnoge od njih so na ogled prvič. Na fotografijah je posneto vsakodnevno življenje ljudi pred vojno, življenje vojakov na fronti, beguncev v taboriščih ter kraške vasi, ki jih je obstreljevala italijanska vojska. Veliko je tudi razstavljenega orožja ter predmetov in dokumentov iz vsakdanjega življenja vojakov.
“Po popisu iz leta 1910 je bilo prebivalstvo na območju današnje občine Devin - Nabrežina skoraj izključno slovensko. V Sesljanu in okoliških vaseh je cvetel turizem, bogato je bilo kulturno življenje, v slovenski lasti je bil poleg kamnolomov na Krasu tudi kamnolom na Braču.”
“Predvsem pa razstava govori zgodbo navadnih ljudi, pa naj gre za civiliste ali vojake,” pojasni 90-letni Škerk, ki noče, da bi na zgodovino gledali zgolj iz perspektive oficirjev in zmagovalcev, v tem primeru Italijanov.
Fronta je pustila prebivalcem nepopravljive posledice, poudari, in pojasni, da je bilo prebivalstvo pred prvo svetovno vojno na območju današnje občine Devin-Nabrežina, tako je razvidno iz popisa prebivalcev leta 1910, skorajda izključno slovensko. V Sesljanu in okoliških vaseh je cvetel turizem, bogato je bilo kulturno življenje. V slovenski lasti je bil poleg kamnolomov na Krasu tudi kamnolom na Braču.
Med vojno so bili premeščeni v avstrijsko Wagno, po vojni pa se mnogi od njih niso vrnili domov, večinoma zato, ker so bile njihove hiše porušene; življenje, kot so ga poznali pred vodno, pa za vedno končano.
Jože Škerk je prepričan, in to namerava v prihodnosti tudi dokazati, da italijanska vojska ni imela utemeljenih vojaških razlogov za bombardiranje vasi v občini Devin-Nabrežina, ampak so temu botrovali etnični razlogi.
Razstava bo na ogled dober mesec, do 16. septembra. Škerk ob tem doda, da ne gre za poslednjo aktivnost društva, saj nameravajo tudi v prihodnosti opozarjati nase z raznimi konferencami, razstavami in publikacijami.
PETRA MEZINEC
