Vojna je pustila sledi v naravi in v prehrani
Turistična ponudba Krasa je od petka bogatejša za stalno razstavo Komenski Kras 1915-1918, ki je na ogled v obnovljenih prostorih Štrekljeve domačije v Gorjanskem. Tu so ob odprtju predstavili tudi celoletni projekt promocije jedi varčne kuhinje iz časov prve svetovne vojne.
GORJANSKO > “29 mesecev, kolikor časa je trajala Soška fronta, je pustilo močne sledi tudi za frontnimi linijami v neposrednem kraškem zaledju. Vasi so preplavili vojaki, italijanski topovi so rušili hiše, prebivalstvo pa je po avgustu leta 1916 večinoma odšlo v begunska taborišča v notranjost avstroogrske monarhije,” je povedal Mitja Močnik, avtor razstave Komenski Kras 1915-1918.
Tematiko dobro pozna, saj se s prvo svetovno vojno ukvarja od leta 1978, pred desetimi leti je tudi izdal knjigo Komenski Kras 1914-1918, kot podčastnik slovenske vojske je sodeloval pri ureditvi vojnega muzeja v vojašnici v Vipavi.
Na Krasu je še veliko ostalin vojne
“Na komenskem delu Krasa je vojska že v prvem letu bojevanja zgradila močno zaledno in logistično infrastrukturo. V naravi in po vaseh so še danes vidni ostanki vojaških bolnišnic, nastanitvenih taborov, delavnic, skladišč, klavnic, kuhinj, poveljstev, številnih na novo zgrajenih vojaških železniških prog, vzletišč za opazovalne balone, kot tudi objektov za sprostitev vojakov v prostem času,” je povzel rdečo nit razstavljenih panojev. Na njih so izpovedne avtentične fotografije in razlage v slovenščini, italijanščini in angleščini.
Pomembno mesto je dal tudi vojaškim pokopališčem. Na območju občine Komen jih je osem, med drugim so v Štanjelu, Komnu in Svetem. Samo v Brjah pri Komnu so štiri, pokopališče v Gorjanskem pa je z več kot 10.000 pokopanimi vojaki različnih narodnosti največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, ki je bila največja gorska bitka vseh časov.
“Podatke in fotografije sem črpal iz lastnega arhiva in iz ostalih zasebnih zbirk ter javnih muzejev in arhivov v Novi Gorici, Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti,” je dodal Močnik. Razstava je na ogled v obnovljenih prostorih Štrekljeve domačije v Gorjanskem.
Ko moških ni bilo, so kuhali drugače
Vojni čas je pri Kraševcih pustil močne sledi tudi pri hrani in oskrbi z njo. “Po poprejšnjem blagostanju je kulinarika postala preprosta, lokalna in sezonska. Ker so bila zaradi mobiliziranih moških polja slabše obdelana, je bila prehrana velikokrat zasnovana na sestavinah, ki so jih nabrali v naravi. Meso je bilo na mizi le občasno, isto velja za maščobe in sladkor, zato bi tako hrano danes označili za zdravo,” je povedala Aleksandra Ostrouška Pelicon, predsednica društva Planta.
V Gorjanskem so v petek predstavili še del obnovljene Štrekljeve domačije. “Obnova je stala 45.000 evrov, pri čemer smo bili deležni sofinanciranja v višini 85 odstotkov iz evropskih sredstev. Občina jih ima sedaj v najemu za razstavne in druge promocijske namene, načrtujemo pa, da bo tu nekoč zaživela tudi info točka,” je povedala Helena Kosmina iz občinske uprave občine Komen. Obnova s postavitvijo stalne razstave je sicer del čezmejnega projekta Pot miru - Zgodovinske poti prve svetovne vojne od Alp do Jadrana, ki je vreden milijon evrov. Pri njem je od leta 2012 pa do danes, ko se zaključuje, sodelovalo 15 partnerskih organizacij iz Slovenije in Italije.
Sočasno z odprtjem razstave so njihovi člani predstavili projekt Zajemi z vojakovo žlico. “Čez celo leto bodo komenski gostinci v ponudbo vključevali tudi jedi varčne kuhinje iz časa prve svetovne vojne. Za začetek se prestavljamo s kruhom, ki takrat ni bil le iz pšenice, temveč tudi iz pire, ajde in koruze,” je predstavila takratni nov način gledanja na hrano, ki je v marsičem dal pečat temu, kar še danes pojmujemo kot tradicionalno kraško kuhinjo.
Odprtje obeh razstav so obogatili učenci komenske osnovne šole in pevka Meta Erženičnik s petjem in igranjem pesmi, ki so bile aktualne tudi v času pred sto leti. BOGDAN MACAROL
