Vojne zgodbe malih ljudi
V Kosovelovi knjižnici Sežana je Rudi Šimac v četrtek predstavil zadnjo knjigo iz trilogije Kako se je začelo na Soči 1915. Nekdanji politik je v njej postavil trajni pomnik Soški fronti z zaledjem, kjer smo Slovenci na lastnem ozemlju imeli pomembno, a pri drugih piscih v glavnem zamolčano vlogo.
SEŽANA> “V prvi knjigi, napisani pred desetletjem, sem zbral pričevanja še živih brezimnih prebivalcev in preprostih vojakov Slovencev, ki so imeli osebno izkušnjo s prvo svetovno vojno. V drugi, ki je izšla pred petimi leti, sem moral vključevati že drugo generacijo. V tej zadnji so vključeni še njihovi vnuki, ki imajo vsaj iz pripovedovanja prednikov še kolikor toliko osebni odnos do tega največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največjega spopada na Slovenskem sploh,” je povedal Rudi Šimac v Sežani o trilogiji, s katero je na 700 straneh postavil svojevrsten spomenik krvavim in bolečim dogodkom ob Soči izpred 100 let.
V pogovoru, ki ga je vodila ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič, so se ob razstavljenih knjižnih ilustracijah Rudija Škočirja odprli spomini zlasti starejših udeležencev večera na vojna pričevanja prednikov, z zanimanjem pa so prisluhnili tudi temam iz knjige o srditih bojih na Krasu in uporabi bojnih plinov, o nedokončanem pismu materi umirajočega slovenskega vojaka, vrezanega z bajonetom v kamen …
BM