Volkove vabijo na požrtije slabo varovane črede
Letos je okoljsko ministrstvo odobrilo rekorden odstrel volkov. Lovci jih bodo ustrelili 12, čeprav strokovnjaki projekta Slowolf ugotavljajo, da odstrel volkov ne zmanjšuje števila škodnih primerov. Drobnica je namreč zelo slabo varovana.
PRIMORSKA> Kot so že pred časom opozorili strokovnjaki z biotehniške fakultete, Zavoda za gozdove in društva Dinaricum, ki sestavljajo projektno ekipo Slowolf, imajo odstreli volkov nasprotni učinek. Kajti, če pade dominantni volk, ga v tropu nadomestijo mlajši, še neizkušeni člani, ki si za plen izberejo lažje ulovljive in nezaščitene domače živali. Krvoločni napadi se zato kvečjemu še povečajo.
Tako se je po letu 2008, ko ni bil ustreljen noben volk, število škodnih primerov zmanjšalo, leta 2006, ko je padlo deset volkov, pa se je število škod in s tem odškodnin povečalo.
Tarča so isti rejci, iste ovce
Slowolfovci zato že dlje časa izvajajo projekt Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji, zaključili ga bodo prihodnje leto, so povedali včeraj, ko so predstavili izsledke dosedanjega dela.
V sezoni 2010/2011 so Slowolfovci z zbiranjem genetskih vzorcev volka ocenili, da je v Sloveniji najmanj 32 volkov. Lovci jih bodo letos ustrelili 12.
Analiza škodnih primerov, ki so jih zakrivili volkovi, kaže na to, da več kot 95 odstotkov vseh škod nastane na drobnici, ki se pase na Notranjskem, Primorskem in Kočevskem. A krvoločni napadi volkov in kadavri se pojavljajo le pri nekaterih rejcih drobnice, večinoma istih. V 15-letnem obdobju se je tako kar polovica vseh škod zgodila le pri 25 rejcih. V letu 2009 je bilo kar 42 odstotkov škod ocenjenih pri sedmih rejcih, 57 odstotkov pa pri 18 rejcih.
Brezplačne ograje in psi
Konflikt med rejci in volkovi, ki je med letoma 2007 in 2011 terjal med 200.000 in 350.000 evrov odškodnin, pa bi lahko omilili predvsem s kombinacijo uporabe električne ograje in pastirskimi psi. Z ogledi na terenu so namreč strokovnjaki ugotovili, da imajo posamezniki zelo slabo varovane ovce. Najbolj prizadetim rejcem so zato podarili nočne ograde, sestavljene iz oranžne elektromreže, visoke 170 centimetrov, v dolžini 50 metrov, ki so sicer vredne okoli 150 evrov. Te so napade volkov skorajda izkoreninile, tudi na tistih pašnikih, ob katerih so imeli volkovi v bližini brlog z mladiči.
Nočno električno mrežo s 5000 voltov napetosti je preizkusil tudi rejec Martin Šabec iz Zagorja pri Pivki in za PN potrdil, da je le-ta uspešnica. Škode je bilo za 90 odstotkov manj, zgodilo se je celo, da so se mimo njegovega pašnika z 150 ovcami sprehodili volkovi, ko so se odpravili na požrtijo k sosedovi drobnici. Kljub temu pa je Šabec ograjo po dvomesečni preizkusni dobi vrnil. Glavna težava je namreč dodatno delo, ki ga ima z vsakodnevnim večernim priganjanjem ovčic v ogrado in jutranjim spuščanjem na pašo.
Se volčje požrtije splačajo?
Vsi rejci drobnice pa niso bili pripravljeni sodelovati. Niti takrat, ko so jim Slowolfovci ponudili brezplačno vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega varovanja pred napadi. Varovalni komplet so gladko zavrnili.
Ob tem zato nekateri opozarjajo, da so glede na ekonomsko analizo sistemov kmetovanja na območju pojavljanja volkov odškodnine boljše od tržne vrednosti živali. Lani je bila na primer enemu rejcu za škode po medvedu in volku izplačana škoda v višini 88.000 evrov.
LORI FERKO
