Vprašljiva izvedba letošnjega 44. Kraškega pusta
Največja prireditev Slovencev v Italiji, Kraški pust, je bila v četrtek v Sežani prvič javno predstavljena tudi v Sloveniji. Kljub velikim finančnim problemom, s katerimi se soočajo, so organizatorji trdno odločeni, da petega marca na Opčinah izpeljejo tudi letošnji 44. karneval.
SEŽANA>“Uprava dežele Furlanije-Julijske krajine (ki ima avtonomni status tudi zaradi zgodovinske prisotnosti slovenske manjšine) nam je lani od obljubljenih 25.000 evrov namenila le osem tisočakov. Kljub sklicevanju na recesijo pa so istočasno miljskemu pustu odtegnili le 25 odstotkov - nam celih 60 -, tako da so od 100.000 dobili 75.000 prispevka. Najmlajši tržaški pa je dobil celo vse, za kar so zaprosili,” je z grenkobo v glasu Igor Malalan, predsednik organizacijskega odbora Kraškega pusta, opisal v zadnjem času mačehovski odnos oblasti do največje prireditve Slovencev v Italiji, ki se je sicer prvič v obliki sodobnega karnevala odvijala na Opčinah leta 1967.
Še stroški za čiščenje
Ob dodatni odtegnitvi sredstev tudi s strani matične tržaške občine so lanski dobro obiskani karneval izpeljali zlasti s prispevkom pokrajine, rajonskih svetov in sponzorjev. Kljub ustnim zagotovilom, da bodo deželna sredstva letos neokrnjena, pa so pred dnevi kot hladno prho prejeli obvestilo tržaške občine, da jim ne bodo izdali dovoljenja za sprevod, če ne bodo v celoti upoštevali lani sprejetega pravilnika o prireditvah.
Karnevalskemu vodilu, da se pustni zamaskiranci lahko nekaznovano norčujejo iz družbenih in ostalih anomalij in zanimivosti v minulem letu, se letos v polni meri spet pridružujejo lanskoletni zmagovalci iz Praprota, ki pripravljajo voz na temo Trst je naš in Gorica t'di. Do roka oddaje nam Praprotovci niso mogli zagotoviti, če jim bo s tajnim finančnim fondom uspelo zagotoviti, da bo na njemu tudi sedaj že razvpita zajčica slovenskih korenin iz Trsta, glavna zvezda iz decembrska slovenske izdaje revije Playboy, ki se je razgalila v članku z naslovom Trst je naš.
“Ta je naknadno čiščenje ulic poveril komunalnemu podjetju AcegasAsp, za kar bi bilo treba odšteti kar štiri do pet tisoč evrov, česar si seveda ne moremo privoščiti, saj so že sedaj vprašljive celo denarne nagrade in naknadni prispevki vozovom in skupinam,” je Malalan opisal najnovejši zaplet, ki ga bodo skušali rešiti tako v morebitnem sponzorskem dogovoru s podjetjem in z občino, kjer pa vladajo finančno “zamrznjene” razmere, saj je bil proračun pred dnevi prvič v zadnjih 20 letih zavrnjen.
Organizatorji pa so kljub zapletom trdno odločeni, da hočejo ostati pust s slovenskim obeležjem ter da se spoštuje 44-letna tradicija. V svetu daleč bolj znani bližnji beneški karneval je bil po skoraj 200 letni opustitvi spet obujen šele leta 1979.
“Ob odprtosti tudi do Italijanov nas zlasti veseli, da v pripravah - marsikateri voz in kostumi na koncu stanejo toliko, kot je bil lanski deželni prispevek - in v povorki sodelujejo v večini mladi, ki se tako družijo in pridobivajo tehnično in organizacijsko znanje, ki jim kasneje v življenju še kako koristi,” je bil znani humorist Malalan vseeno optimist.
Vrhunec v soboto
Četrtkove predstavitve v Sežani, kjer so Kraški pust prvič predstavili tudi v Sloveniji, so se poleg pustnega visočanstva kralja Krcebube in kraljice Filomene Kavke Prstopavke množično udeležili tudi predstavniki kraških občin z obeh strani meje. Gostitelj, sežanski župan Davorin Terčon, je predstavitev tudi v notranjosti Slovenije vse bolj znanega karnevala umestil v vse bolj pestro čezmejno sodelovanje: “Druženje je seveda zaželeno tudi v tem prihajajočem norčavem času, saj tudi tako blažimo meje, ki so še vedno zlasti v glavah.”
Letošnji pust se bo začel v četrtek, vrhunec pa bo v soboto, 5. marca, ko se bo ob 14. uri začela povorka desetih skupin mask in osmih vozov. Med njimi se bodo odganjanja zime in priložnosti za parodijo nad družbenimi razmerami že sedmič po vrsti udeležili tudi vaščani iz Merč pri Sežani z vozom na temo Sir(je)jo.
BOGDAN MACAROL