Vroča kri med jusarji

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Izredna skupščina Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije je pokazala, da je združenje še bolj razklano, kot se na prvi pogled zdi. Očitki so prihajali z več strani, eden od kamnov spotike pa je osnutek zakona o agrarnih skupnostih. Sicer pa je Anton Može odstopil z mesta predsednika, vajeti združenja pa je začasno prevzel Jože Brudar.

Jože Brudar
Jože BrudarPetra Mezinec

HRPELJE > Skoraj dve uri je trajalo, da se je izredna skupščina v soboto sploh začela.

“Protestiram,” je vzkliknil Jože Brudar med tem, ko je Anton Može, do sobotnega dopoldneva predsednik združenja, pred-lagal dnevni red. Obsojanje je prihajalo z obeh strani. Poleg Možeta je odstopil tudi Matjaž Andrejašič, vodja skupine za pravne zadeve in član upravnega odbora.

Kazanje s prstom

Može je na eni strani generalnemu sekretarju združenja Tinetu Premrlu in ostalim nasprotnikom očital onemogočanje delovanja predsednika, poneverjanje informacij, prisvajanje elektronskega naslova spletne strani združenja in celo kraje, delo generalnega sekretarja Premrla pa označil kot neodgovorno in naivno.

Brudar pa je, na drugi strani, skupaj s somišljeniki Možetu očital nepripravljenost za dialog, neupoštevanje organov združenja in da ni odprl javne razprave o osnutku zakona o agrarnih skupnosti.

Prav slednji je še vedno kamen spotike v združenju. “Osnutek zakona je izredno slab,” je povedal Damjan Pobega, ki je upravitelj šestih agrarnih skupnosti.

“Največji greh tega zakona je, da je zamolčal to, kar je zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti iz leta 1994 sicer korektno poskušal rešiti: to je problem nevrnjenih deležev. Občine, ki dobijo to premoženje, so dolžne v pol leta ponuditi to ozemlje v brezplačno rabo lokalni skupnosti.”

Rezultat pa je, da so občine večinoma ozemlje prenašale v državni sklad, zato je veliko vasi izključenih iz upravljanja zemljišč.

Če je izhodišče slabo, je še povedal Pobega, tudi končni rezultat ne more biti dober.

Pravica, ki zastara

Andrej Hafner z ministrstva za kmetijstvo in okolje je odločno zanikal, da javne razprave ni bilo: “Dobro smo sodelovali in mislim, da je zakon dober. Rešili smo vprašanje zamejskih Slovencev. Nov zakon ne rešuje vseh težav, kljub temu pa je pomemben korak naprej.”

Eden največjih očitkov zakonu je, da ne odpira možnosti za vzpostavitev novih agrarnih skupnosti. “Rok se je, potem ko je bil nekajkrat podaljšan, leta 2001 zaprl. V pravu so vedno meje. Potem določene pravice ni več,” je komentiral Hafner. Udeleženci izredne skupščine pa so se čudili, kako je mogoče, da pravica zastara.

Na skupščini sta bila tudi odvetnika. “Kdo ju je plačal?” je zanimalo Dragotina Černeta iz tomajske agrarne skupnosti. Može je odgovoril: “Kot zakoniti zastopnik sem ga v skladu s šestim členom pooblastil, da je pregledal dokumentacijo, da zaščiti interese združenja.” Vendar pa z odgovorom niso bili zadovoljni. “Kaj smo res tako neumni, da svojih pravil ne znamo prebrati,” se je slišalo iz vrst predstavnikov agrarne skupnosti iz vse Slovenije.

Pranje perila je otročje

Izredna skupščina je pokazala, da je združenje še bolj razklano, kot se na prvi pogled zdi. Poleg očitne koalicije in opozicije nekateri o dogajanju niso vedeli nič in zato kritično gledajo tudi na delo upravnega odbora. “Nismo vedeli, da je med predsednikom in upravnim odborom tak spor. Zdaj kritizirate zakon in govorite, da javnih razprav ni bilo. To ni res. Zakaj moramo člani združenja poslušati vaše kreganje?” se je malodane razjezil predstavnik agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik in dodal: “Pa še nekaj naj povem. V upravni odbor so predlagali člana, pa ga niste sprejeli. Zaprta skupina ste.”

Ton razprave in medsebojno obtoževanje je obsodila tudi Jasna Rajčevič iz agrarne skupnosti Osp: “Zadeve, ki ste jih imeli med seboj, bi morali rešiti na svojih sestankih. To velja za vse. Pranje perila v javnosti je otročje.”

Izredna skupščina se je tudi uradno pričela z izvolitvijo delovnega predsedstva, v katerem sta poleg predsednika Bojana Tavčarja sedela še Zmago Barič in Ivan Dolenc. Začasni predsednik je postal dosedanji podpredsednik Jože Brudar. Do konca marca bodo sklicali skupščino, na kateri bodo izvolili novega predsednika.

PETRA MEZINEC

Anton Može
Anton MožePetra Mezinec
V združenju je 51 agrarnih skupnosti, prisotnih je bilo 27 predstavnikov, v pristopu pa jih je še približno 70
V združenju je 51 agrarnih skupnosti, prisotnih je bilo 27 predstavnikov, v pristopu pa jih je še približno 70Petra Mezinec