Vse pogostejši rak ni več tabu
Skupini za samopomoč Sežana je pripadla čast, da so ob njenem rednem tedenskem druženju uradno začeli celoletne aktivnosti ob 25. obletnici Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Evropskem letu prostovoljstva.
SEŽANA>“Naša skupina šteje 26 članic, ki jih druži skupna izkušnja raka na dojki. Prihajamo z območja vseh štirih kraško-brkinskih občin, iz občine Ilirska Bistrica in posameznice tudi s Tržaškega,” je skupino predstavila njena strokovna vodja Milena Pegan Fabjan, ki je sicer kot psihologinja zaposlena v Zdravstvenem domu (ZD) Sežana.
Na srečanjih (od letos potekajo v prostorih ZD Sežana vsak drugi četrtek ob 17. uri) skozi odprt pogovor in izmenjavo osebnih izkušenj predelujejo svojo bolezen, si pomagajo ob zapletih, predvsem pa nudijo pomoč novim članicam. “Med nami so se stkale globoke vezi in tudi sicer si stojimo ob strani. Letno imamo tudi dva krajša pohoda (naša baza je na Kokoški), enodnevne obiske zdravilišč, delavnice sproščanja, slikanja in aranžiranja …” je razgrnila pester program skupine koordinatorka Sonja Lozej, ki je tudi sama prebolela obliko raka, ki je med ženskami na prvem mestu po pogostosti in je to osebno izkušnjo izpovedala skozi branje lastnih pesmi, nastalih ob zdravljenju.
Sežanska skupina, ki bo v naslednjem letu obeležila 10. obletnico, je ena izmed 19 skupin v Sloveniji za samopomoč žensk z rakom dojke. Na Primorskem poleg te delujejo še v Izoli, Kopru, Novi Gorici in Postojni in predstavnice vseh so se tudi udeležile četrtkovega dogodka.
Društvo na področju celotne države združuje bolnike, ki so preboleli raka, in vse ostale zainteresirane, ki se želijo aktivno soočiti z rakom - kugo sodobnega življenja. “Ob naši ustanovitvi leta 1986 nas je marsikdo - tudi iz stroke - obravnaval kot manjvredne, češ, kaj pa neuki vedo in kaj se gredo ter čemu sploh psihološka pomoč. Od takrat je psihoonkologija postala priznana znanost z domovinsko pravico tudi pri nas,” je prve korake prehojene trnove poti opisala društvena predsednica Marija Vegelj Pirc, sicer tudi zdravnica.
Slovesnost so z osebnimi spodbudnimi mislimi obeležili tudi vodja ZD Sežana Ljubislava Škibin, župan občine Komen Danijel Božič, ki je prinesel pozdrave v imenu vseh štirih županov, Dušan Štolfa, ravnatelj Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, ki je od začetka do lani nudil prostore za sestanke skupini, ter Marjetka Gombač, ki že več let vodi projekt prostovoljnega dela dijakov, ki pomagajo dijakom in zunanjim, med drugim tudi skupini za samopomoč ob njihovih javnih akcijah.
Ena izmed članic skupine, Julija, je poudarila: “Na ta dogodek smo prišle z mešanimi občutki, saj smo tu pričakovale več žalosti in depresije. Sprejele ste nas ženske nasmejanih obrazov in toplih dlani, katerim ne bi nihče pripisal izkušnje, ki jo imate za sabo. Po optimizmu ste nam sedaj bolj vi zgled kot pa obratno.”
Ob izjavi, ki je s svojo odkritosrčnostjo med prisotnimi utrnila tudi kakšno solzo, se je potrdila izrečena druga trditev, da bolnik, ki je soočen z rakom, ob tem odloži masko in postane to, kar je v resnici. In tisti, ki ga tudi preživi, pa čudež, imenovan življenje, običajno začne bolj spoštovati.
Raka je vse več in ga bo vse več
Rak ni ena sama bolezen, saj ima več kot sto različnih pojavnih oblik s svojimi posebnostmi. V razvitem svetu in tudi pri nas zbolevanje za rakom narašča. Po podatkih, ki jih je zbralo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, je bilo leta 2000 odkritih nekaj več kot 9000 bolnikov z rakom, lani se je njihovo število povzpelo že skoraj do 13.000.
Med nami živi že več kot 70.000 ljudi, ki so bili kdajkoli zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni. Najpogostejši raki pri nas (rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so, poleg genetskih predispozicij, povezani zlasti z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.
Rak je, z redkimi izjemami, bolezen starejših ljudi in čim starejše je prebivalstvo, več je v njem bolnikov z njim. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, poleg tega pa je številčnejša povojna generacija že v letih, v katerih je pojavljanje rakavih bolezni pogostejše (latenčna doba pri raku je večinoma daljša od 20 let), je pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. V bližnji prihodnosti bo v Sloveniji za rakom do 75. leta starosti tako verjetno zbolel skoraj vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. O tem dejstvu je razveseljivo, da sodobni postopki zgodnjega odkrivanja in vse bolj izpopolnjenega zdravljenja te bolezni omogočajo vse več ljudem živeti polnovredno življenje tudi po ozdravitvi.
BOGDAN MACAROL
