Vse težje do evropskega denarja
Denar iz evropskih skladov je pomembno vplival na razvoj marsikatere kmetije in turistične domačije po Krasu in v Brkinih. Toda pot do njega ni enostavna zaradi zamud pri potrjevanju projektov in birokracije. Na vse te težave so ob nedavnem obisku kmetijske ministrice Aleksandre Pivec opozorili predstavniki območne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine ter predstavniki kraških in brkinskih občin.
KAČIČE, SLOPE > Ministrica Aleksandra Pivec se je odzvala povabilu Območne razvojne agencije (Ora) Krasa in Brkinov, pod okriljem katerega deluje tudi Lokalna akcijska skupina (LAS) Krasa in Brkinov. Ob tej priložnosti si je ogledala dve kmetiji, ki sta v prejšnji perspektivi uspešno kandidirali na evropskih razpisih.
LAS projekti pozitivno vplivajo na podeželje
Prvi primer je Belajeva domačija v Kačičah. “V prejšnji perspektivi sem uspešno kandidirala na dveh razpisih. Za sanacijo nestanovanjskih objektov na domačiji sem v okviru ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine premoženja prejela dobrih 68.000 evrov,” je povedala Andrejka Cerkvenik, lastnica Zeliščno-etnološke domačije Belajevi.
1,3
milijona evrov je na voljo za projekte razvoja pod okriljem LAS Krasa in Brkinov.
Poleg tega je bila skupaj z različnimi projektnimi partnerji uspešna tudi pri pridobivanju denarja iz LAS-a. Čeprav vrednost posameznih projektov ni visoka, pa ti pozitivno vplivajo na razvoj podeželja, je prepričana Cerkvenikova.
Čakanje na potrditev projekta
Tudi Domačija pri Damjanu v Slopah bi bila danes drugačna, če lastnik Damjan Marsič v prejšnji perspektivi ne bi bil uspešen pri črpanju evropskega denarja iz Programa razvoja podeželja.
“Uspešno sem se prijavil dvakrat. Enkrat za ureditev sob ter kuhinje in restavracije, drugič pa za sušilnico. Zame je bila to osnova za opravljanje dejavnosti. Pri prijavi posebnih težav nisem imel. Edina težava je bila, da je bilo treba vedno več čakati na potrditev projekta,” je povedal Marsič.
LAS Krasa in Brkinov v finančni perspektivi 2014-2020 denar črpa iz dveh skladov, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Kot je povedal Aleš Furlanič, v.d. Ore Krasa in Brkinov, je skupaj na voljo 1,3 milijona evrov, od tega 681.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
“Lahko rečem, da smo bili do zdaj uspešni pri potrjevanju projektov za dobrih 290.000 evrov. Vendar so se postopki na ministrstvih zavlekli, zato na terenu opažamo nezadovoljstvo,” je povedal Furlanič.
Poenostavitev je ključnega pomena
Cerkvenikova ocenjuje, da je bilo črpanje evropskega denarja za razvoj podeželja v prejšnji perspektivi lažje. “Administrativni postopki postajajo čedalje bolj zahtevni, roki odobritve projektov so predolgi, zato se zamikajo predvidene časovnice izvajanja. Zaradi zamika začetka izvajanja projektov in drugih ovir prihaja celo do odstopov nekaterih prijaviteljev, ki so bili uspešni s prijavami,” je težave prijaviteljev opisala Cerkvenikova.
Tudi na ministrstvu se jih dobro zavedajo, saj se z istimi soočajo po vsej Sloveniji, ne le na Krasu in v Brkinih. Pripombe pa bodo upoštevali pri pogajanjih o reformi skupne kmetijske politike, ki so se pričele ta mesec, so povedali na kmetijskem ministrstvu.
“Za Slovenijo je poenostavitev ena izmed ključnih prioritet reforme skupne kmetijske politike. Konkretne poenostavitve so potrebne pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov evropske politike. V pogajanjih bo Slovenija vse predlagane določbe presojala tudi s tega vidika in same reforme ne bo podprla, če dosežene poenostavitve ne bodo zadostne,” je napovedala ministrica Aleksandra Pivec.