Vse več jezikov, a slovenščina ostaja glavna
Državni inšpektorat je prejel prijavo zaradi angleških napisov pred Postojnsko jamo, ki so večji kot slovenski. Šlo je za samo eno tablo, ki je bila namenjena pretežno tujcem, vseeno pa jo je prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj že dal odstraniti. Batagelja je prijava prizadela, saj se v družbi zelo trudijo pri promociji Slovenije.
POSTOJNA > V Postojni pred jamo so usmerjevalne table z dvojezičnimi, slovensko-angleškimi napisi. Na eni tabli pa je (bil) angleški napis na prvem mestu in v večji pisavi kot slovenski.
Kaj pravi zakon? “Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.”Možna pravna razlaga je tudi, da postojnskega primera ta člen ne zadeva, ker gre za interno obveščanje na zasebnem zemljišču ali ker je ena “angleška” tabla del sistema, kjer so vse druge table “slovenske”.
Za slovenski jezik so umirali, zdaj pa ...
To je zelo zmotilo mag. Marka Bidovca, Kranjčana s primorskimi koreninami, ki je celo sorodnik Ferda Bidovca, enega od štirih bazoviških žrtev. Na tržni inšpektorat v Postojni in na glavno tržno inšpektorico v Ljubljani Andrejko Grlić je napisal ostro pismo. Najprej je pohvalil delo Grlićeve zaradi uspešnega posredovanja, ko so pred tremi leti v manj kot mesecu dni dosegli, da je Agip na črpalki v Vodicah umaknil italijanske napise, ki so bili večji od slovenskih. Sedaj pa se po njegovem mnenju stanje slabša. “Dober mesec nazaj smo lastnika pršutarne Lokev z ostrim in odločnim opozarjanjem prepričali, da je trojezične table postavil na novo tako, da je zgoraj sedaj najprej slovenščina in šele nato manjša prevoda v italijanščini in angleščini,” opisuje zaplet, o katerem smo pred tedni poročali v PN.
Za splošni komentar o dvojezičnih napisih, ki kršijo zakonodajo, smo prosili znanega novogoriškega slavista dr. Zoltana Jana. “Ljudje so povsod ponosni na svoj uradni jezik. Tega si zato ne bi smeli dovoliti. Tudi Grki imajo grške napise vedno večje in vidnejše od angleških, pa čeprav grško le malokdo od tujcev razume,” je včeraj povedal Jan. Zakaj sploh pride do tega? “To so manjvrednostni kompleksi in dediščina zatiranja. Naši politiki so tudi v nekdanji Jugoslaviji raje govorili v polomljeni srbohrvaščini kot v slovenščini, vsem zakonskim pravicam navkljub,” odgovarja Zoltan Jan.
V Postojni ga je zmotilo, da pristojni inšpektorji kršitve zakona sploh niso opazili. “Za slovenski jezik so ljudje v preteklosti tudi umirali,” poudarja Bidovec in omenja bazoviške žrtve, ki so padle pred skoraj točno 82 leti, in druge žrtve fašizma.
Na inšpektoratu so bili včeraj zelo redkobesedni. Po telefonu jih nismo uspeli dobiti, po elektronski pošti pa nam je Grlićeva na tri vprašanja odgovorila le z enim stavkom, v katerem je potrdila prijavo. Na ponovna dodatna vprašanja pa nam ni več odgovarjala.
Tablo so takoj zamenjali
V Postojnski jami so se na prijavo odzvali nemudoma. “Gre za eno samo tablo na prostoru, ki ima tak vrstni red napisov iz točno določenega razloga,” so nam odgovorili in pojasnili, da je slovenščina na vseh drugih tablah, publikacijah in zemljevidih odebeljena in na prvem mestu.
Sporni kažipot stoji na najbolj obiskanem delu parka Postojnske jame, kjer je 90 odstotkov tujcev. “Pri tolikih tisočih obiskovalcev je zelo važno, da na tabli čim prej najdejo pravo smer,” je za PN povedal Batagelj. In dodal: “Čeprav sem dobil iz pravne službe potrdilo, da tabla ni v nasprotju z zakonom, sem jo že ukazal zamenjati.”
Med iskanjem naslova Marka Bidovca smo v Kranju naleteli na dve osebi s tem imenom in priimkom. A kljub temu nismo imeli težav pri ugotavljanju, kateri je naš pravi sogovornik. Eden je namreč lastnik kavarne z neslovenskim imenom Rendez-Vous Carniola, zato smo takoj vedeli, da ta ni pravi.
Slovenščino krepijo celo v Italiji
Batagelja pa je prizadelo, da je bila prijava tako agresivna ravno pri njih, ki za slovenščino sicer zelo skrbijo. “Slovenstvo nam je vrednota. Zato vsako vodenje v tujih jezikih začnemo s pozdravom 'Dober dan'. V Italiji pa smo se zato začeli predstavljati z blagovno znamko Postojnska jama, namesto z Grotte di Postumia. Pa čeprav je četrtina naših gostov Italijanov. Postojnska jama je simbol slovenstva,” pravi prvi mož postojnske turistične točke. “Za razliko od mnogih drugih mi na svoje oglase vedno dodamo uradno nacionalno blagovno znamko 'I feel Slovenia'. Mimogrede, zakaj ta uradni slogan nikogar ne moti?” še opozori Batagelj.
TINO MAMIĆ
