“Vsega, kar daste, smo veseli”

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Ko država odpove, vskočijo ljudje. Narobe svet sicer, a brez tega bi delavci Gratima, ki so v zadnjih letih v Sežani zgradili ducat lepih stavb, ostali pa brez plačila za opravljeno delo, dobesedno tolkli lakoto. Njihovo stisko zdaj blažita Rdeči križ in Karitas. Slednji je do sredine marca zanje zbral kar 731 kilogramov živil in higienskih potrebščin ter 1150 evrov.

Kava, mleko, ribje konzerve, pralni prašek ... “Vse, kar boste dali, bomo porabili,” so Ivanki Fonda (levo) zagotavljali  hvaležni delavci  Gratima
Kava, mleko, ribje konzerve, pralni prašek ... “Vse, kar boste dali, bomo porabili,” so Ivanki Fonda (levo) zagotavljali hvaležni delavci GratimaMarica Uršič Zupan

SEŽANA> Vsako drugo sredo popoldne je za delavce Gratima pomemben dan. Takrat se namreč odprejo vrata Kraške dekanijske Karitas v Sežani. Stavba nasproti nove občinske stavbe je sicer stara, vlažna in temačna, podobna že hiši strahov; a za delavce Gratima in druge, ki sta jih sistem in država pustila na cedilu, je to hiša darov.

Enkrat na mesec

Sreda popoldne je, na hodniku je vrsta. Vstopim v sobo na levi strani. Na obeh straneh so police, na njih pa lično zložena hrana in higienske potrebščine.

“Kaj še rabiš bolj nujno: juho, pasulj, kekse, ...?” sprašuje prostovoljka kraške dekanijske Karitas Ivanka Fonda, medtem ko v vrečko enega izmed delavcev Gratima zlaga zanj stvari, s katerimi bo moral preživeti vsaj štirinajst dni, če ne kar ves mesec. “Ja, piškote ja, seveda. Samo ... če se da ... bi malo bolj mehke, take za v mleko, ker nimam zob,” ponižno prosi delavec. “Pa tuno bi tudi rad, če je mogoče,” doda.

Fondova in še ena prostovoljka nabirata stvari po policah. Vidi se jima, da sta v tem početju že izkušeni, da že vesta, kaj delavci najbolj potrebujejo in kaj manj. “Še žajfo za tuširanje bomo dali, pa pralni prašek, da si boste lahko oprali,” našteva Fondova, ko z druge strani polic zlaga v vrečko še higienske potrebščine.

“Če bo res nujno, se vidimo čez 14 dni, sicer pa čez en mesec,” še reče ob slovesu, odločno, a s prijaznim in vedrim glasom, ki daje delavcu vedeti, da je res dobrodošel. Napiše mu še kartonček in nekaj vpiše v evidenco, nato prijazno pozdravi naslednjega.

Niti zavarovani niso bili

Kraška dekanijska Karitas je 15. marca zaključila s posebno akcijo zbiranja pomoči prav za delavce Gratima. “V trgovinah, cerkvah in župnijah na območju kraške dekanijske Karitas smo zbrali 731 kilogramov živil in higienskih pripomočkov in 1150 evro,” je črto pod uspešno akcijo potegnila Ivanka Fonda.

“Hrano in potrebščine smo smo pripeljali v skladišče v Sežani, del denarja smo že isti dan razdelili med delavce, nekaj čez 600 evrov pa smo porabili za plačilo položnic za dodatno zdravstveno zavarovanje - tako da imajo zdaj to poravnano, da gredo lahko vsaj k zdravniku in dobijo zdravila, če zbolijo,” je še pojasnila Fondova.

Delavci Gratima so lahko zaprosili tudi za izplačilo enkratne denarne pomoči. Posebna komisija, v kateri so bili predstavniki Centra za socialno delo, Rdečega križa, karitas in sindikata, je obravnavala 19 vlog in vse odobrila. Karitas je devetim prosilcem izplačal 2070 evrov (iz državne vsote sredstev), vsakemu 230 evrov.

Kraška dekanijska Karitas je prejšnji petek prejela še za tisoč evrov hrane iz škofijske Karitas, pred akcijo pa so v dekanijski Karitas zbrali za 800 evrov hrane in potrebščin.

Vse več revnih tudi med domačini

Pomoči potrebnih pa je vsak dan več, ugotavljajo tudi v Karitas. “Ne samo delavci Gratima; tudi drugih, ki nimajo, je vsak dan več. Tudi družine, v katerih je samo en zaposlen - ali celo oba, pa ne dobita redno plače - nimajo dovolj za preživete. Ali vdove po vaseh, ki imajo samo mizerno kmečko pokojnino ...” našteva Ivanka Fonda.

Kraška dekanijska Karitas pokriva območje od Slivja v Brkinih do Vojščice na dolnjem Krasu. Tistim iz Sežane in okolice delijo pomoč v Sežani, ostalim pa dostavijo pomoč prostovoljke po terenu.

MARICA URŠIČ ZUPAN