Vzrok za pogin lipicancev je še vedno skrivnost

LJUBLJANA>Milenko Ziherl (SDS) je v imenu predlagatelja skupne seje uvodoma izrazil presenečenje, zakaj se toliko časa čaka na preiskave in zakaj jih je treba ponavljati. Za v prihodnje je treba po njegovih besedah sprejeti več ukrepov, med drugim dopolniti pravilnike, ki bi zaščitili konje in jim zagotovili dobro počutje.

Kot je ob tem pojasnila generalna direktorica Veterinarske uprave RS (Vurs) Vida Čadonič Špelič, so marčne dogodke (pozneje pa tudi julijske) vzeli zelo resno. Odvzeli so vse potrebne vzorce in med drugim sprožili patohistološke, toksikološke in botanične preiskave, pri katerih so sodelovali strokovnjaki s treh slovenskih fakultet, tuji strokovnjaki in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Preiskave tako dolgo po njenih besedah trajajo zato, ker je šlo pri poginulih oziroma evtanaziranih konjih za nespecifične kolike.

Analizirali so vsako njivo

Ko je toksikološka preiskava pokazala na prisotnost lupanina v vseh odvzetih telesnih tekočinah in želodcih evtanaziranih konj, je Vurs želel priti do odgovora, od kod vnos te snovi (prek hrane ali umetno), a rezultati botaničnih preiskav do zdaj jasnega odgovora na to vprašanje še niso podali, je povedala. Stroka namreč na lupanin v hrani ni naletela, zato je Vurs botanično analizo razširil na vseh 42 rastišč, s katerih Lipica dobiva seno.

"Narejena je bila analiza vsake njive posebej," je poudarila Čadonič Špeličeva in dodala, da tudi to ni prineslo rezultatov, saj je bilo najdenih zelo malo strupenih snovi, rastlin, ki proizvajajo lupanin, pa sploh ne. Skladno s tem je Vurs botanični stroki naročil nadaljnjo preiskavo, s katero naj bi preučila suhe rastline. "Rezultate te preiskave še čakamo," je dejala direktorica veterinarske uprave, ki upa, da bo končno poročilo pripravljeno do konca meseca.

Pogine preiskujejo tudi kriminalisti

Po prijavi, prejeti z Vursa, je svoj postopek začela voditi tudi kriminalistična policija. Kot je pojasnil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Fank, so najprej preiskovali sum kaznivega dejanja mučenja živali, ko so ga izvzeli, pa sum kaznivega dejanja poškodovanja oziroma uničenja stvari posebnega kulturnega pomena oziroma naravnih vrednot.

Policija je opravila različne razgovore, ki pa ne v marčnem ne v julijskem primeru niso potrdili suma, da so bili pogini povezani z naklepnim dejanjem ali z malomarnim odnosom ljudi, ki delajo v kobilarni. Nadaljnja aktivnost policije bo po Fankovih besedah odvisna od končnih rezultatov botanične analize.

V kobilarni so uvedli strožji nadzor

Da je kobilarna ukrepala takoj, je zatrdil tudi njen direktor Tomi Rumpf. Po njegovih besedah so razširili nadzorni sistem, tako da so fizično varovanje v kobilarni z 12 ur raztegnili na 24 ur, postavili so delni videonadzor za spremljanje konj na zunanjih površinah in objavili razpis, po katerem naj bi do konca leta nadzor še izpopolnili.

Poleg tega so po Rumpfovih besedah nadgradili tudi nadzor nad vsem odkupljenim senom. Sistem jim tako zdaj omogoča sledljivost, da točno vedo, katera krma je prišla od katerega dobavitelja. Med ukrepi je direktor kobilarne naštel še odprtje lastne veterinarske ambulante.

Poslance so zmotile dolgotrajne preiskave

Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je izpostavil, da ena od inšpekcij, ki spada pod njegov resor, redno preverja, ali se s konji dela tako, da so zadoščeni standardi za dobrobit živali.

Med razpravo poslancev je bilo največ kresanja zaradi dolgotrajnega izvajanja preiskav. V tem smislu so bili opozicijski poslanci zelo kritični, med tem ko so koalicijski poudarili, da je iz poročil Vursa razvidno, da je bilo narejenega veliko dela in da pritiska na stroko ne gre izvajati.

Ob koncu sta odbora med drugim sprejela sklepa, naj kobilarna v sodelovanju s pristojnimi institucijami pripravi program ukrepov za zaščito konj, Vursu pa naložila, naj jim posreduje končno poročilo.

STA