Z izpitnimi centri tudi do parlamenta!

ILIRSKA BISTRICA > Na pogovoru, na katerem so obravnavali predlog skupne (protestne) izjave, so se zbrali župani ali podžupani devetih občin, med njimi tudi štirih primorskih. Poleg Ilirske Bistrice še Idrije, Ajdovščine in Tolmina ter Litije, Trbovelj, Ormoža, Brežic in mestne občine Velenje. Gre torej za velike in pomembne občine v slovenskem prostoru, ki jih novi - za župane in javno mnenje - sporni pravilnik prizadeva, saj po 50 letih ukinja možnost opravljanja praktičnega, ponekod pa tudi teoretičnega dela vozniškega izpita v domačem kraju.

Nadaljujejo z zbiranjem podpisov

“S centralizacijo postopka za opravljanje vozniškega izpita se povečuje strošek za kandidata, hkrati pa se poslabšuje varnost voznikov, ker mlade kandidate za opravljanje vozniškega izpita napeljuje, da se bodo vozili v bolj oddaljene kraje z lastnimi motornimi vozili. Ob tem župani izražamo mnenje, da se s tem ne spoštuje načel dostopnosti državne uprave in njenih storitev do državljanov,” je zapisano v uvodu skupne izjave.

V pestri razpravi so župani podprli osnutek izjave, ki jo bodo dopolnili in jo poskušali že ta teden nasloviti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter tudi na agencijo za varnost v prometu. Podprli so tudi pobudo, da bi v vseh prizadetih občinah nadaljevali z zbiranjem podpisov (na Bistriškem so jih zbrali 3200 in jih izročili ministrstvu), saj bi z zbranimi 5000 podpisi civilne iniciative lahko sprožili razpravo o tem vprašanju v državnem zboru.

Enotno oceno vseh razpravljalcev bi lahko strnili v ugotovitev, da z novim pravilnikom država ne počenja ničesar drugega, kot da vztrajno ukinja svoje urade v naštetih občinah in na ta račun povečuje birokratski aparat v prestolnici. “Ta pravilnik je odraz obupne centralizacije naše države,” je med drugim dejal župan Ormoža Alojz Sok. Prav zato je treba vztrajati in se boriti ter skupaj zmagati, je poudaril ajdovski župan Marjan Poljšak, ki je povedal, da so v njihovi občini zbrali že 500 podpisov.

Zgovoren je bil tudi prispevek Jožeta Režonje, podpredsednika AMZS in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Tolmin. Režonja je v polemiki s stališči ministrstva, da gre s koncentracijo izpitnih centrov le za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, poudaril, da pri naštevanju vzrokov stanja prometne varnosti ni nikjer in nikoli napisano in dokazano, da bi bila za to kriva slaba pripravljenost kandidatov, pač pa so vedno našteti znani vzroki, med drugimi alkohol in hitrost.

Ministrstvo vztraja pri svojem

Po njegovem prepričanju bi moralo ministrstvo namesto administrativnih posegov poskrbeti za boljše delo in boljši nadzor šol vožnje.

Da so državni argumenti o neizpolnjenih pogojih za opravljanje vozniških izpitov v marsičem privlečeni za lase, je poudarila tudi Vladimira Kežman, podžupanja občine Brežice. “V naši občini imamo avtocesto, osem krožišč, dve semaforizirani križišči in mejne prehode s Hrvaško, torej vse, kar naj bi imel nek prostor za opravljanje vozniških izpitov. Torej vse pogoje, ki jih zahteva ministrstvo.”

Ministrstvo pa očitno vztraja pri svojem, saj v obsežnem pojasnilu predloga novega pravilnika, ki ureja izpitne centre, piše: “Predlagane spremembe ne bodo tako drastično vplivale na potek usposabljanja in opravljanja vozniškega izpita, kot se morda zdi na prvi pogled, ne za kandidate ne za šole vožnje.”

Torej, vse bo v redu, pojasnjuje ministrstvo, župani pa vidijo v novem pravilniku nadaljevanje dolgoletne prakse centralizacije države na račun občanov v obrobnih občinah.

Ali, kot je slikovito dejal bistriški župan Emil Rojc, so nazadnje ukinili še mini urad davčne uprave, čeprav je občina opremila prostore in jih ponudila Dursu v brezplačen najem, “tako da se naši ljudje vozijo na delo na davčno upravo v Postojno skupaj z občani, ki hodijo na davkarijo po opravkih, namesto da bi oboji to opravili doma.”

TOMO ŠAJN