Za jubilej nove uniforme
Pihalni orkester Ilirska Bistrica je na sobotnem svečanem koncertu v dvorani doma na Vidmu v novih uniformah obeležil 15-letnico uspešnega delovanja.
ILIRSKA BISTRICA> Godba na pihala ima sicer na Bistriškem stoletno tradicijo, o čemer priča knjiga Vitomirja Dekleve o zgodovini godbeništva pod Snežnikom. Vendar pa je bila ta tradicija prekinjena v sredini 60. let prejšnjega stoletja, ko je prenehala delovati godba na pihala pod vodstvom Alojza Gaertnerja. Nekaj poskusov, da bi jo obnovili, je hitro propadlo, pred 15 leti pa se je začela pisati nova zgodovina orkestra.
Največ zaslug za to ima nedvomno dirigent in nadvse zagnani organizator Josip Grgasović, bolj znan kot Grga, ki je z njemu lastno energijo kot učitelj trobil na bistriški glasbeni šoli začel tako rekoč iz nič. Ko se je mlada godba registrirala kot Pihalni orkester Ilirska Bistrica, je prevzel predsedniško funkcijo Janez Kirn in skupaj z Grgo ter člani upravnega odbora pripeljal orkester do jubilejnega leta. Pri tem je treba poudariti velik pomen domače glasbene šole, ki vzgaja nove in nove rodove mladih godbenikov.
Povprečna starost članov je le nekaj nad 16 let, najstarejši godbenik ima le dobrih 30 let. Tako kot za mnoge podobne orkestre na Primorskem, pa tudi drugod po Sloveniji, je značilna velika menjava članov, saj bi iz vseh, ki so igrali v ansamblu, po mnenju Grgasovića lahko sestavili vsaj še dva takšna orkestra kot je sedanji. Le Martin Logar, Metka Mikuletič in Simon Tomažič igrajo vseh 15 let.Mladi, šolani godbeniki pa so z zahtevnim koncertnim programom in nadpovprečno dobrimi solisti navdušili občinstvo. Pozavnist Simon Tomažič, alt saksofonist Jaša Montani, trobentač Tomaž Primc, tenor saksofonist Jani Poklar in bobnar Žiga Smrdelj so pošteno greli dlani poslušalcev sobotne prireditve, na kateri so najzaslužnejšim podelili bronaste in srebrne Gallusove značke ter priznanja Bojana Adamiča, Josipu Grgasoviću pa prvi naziv častnega člana orkestra.
Povezovalec programa Aleksander Borenović je dejal, da orkester potrebuje mesto, mesto pa potrebuje orkester, zato bi pričakovali na koncertu nekaj več meščanov. Ali pa morebiti koga od občinskih oblastnikov. Župana, denimo.
TOMO ŠAJN