Za kraške javne zavode bo leto dolgo le 11 mesecev
“Ne vem, kaj lahko javni zavodi naredijo do konca leta, razen redne dejavnosti. Vprašanje je, kje lahko prihranijo. Čudeža ne bo,” pravi divaški župan Drago Božac o varčevanju, ki se javnim zavodom štirih kraško-brkinskih občin obeta do konca letošnjega leta.
KRAS > Zatiskanje pasu je javnim zavodom, katerih ustanoviteljica je občina (ali več občin skupaj), prva napovedala občina Sežana, ki zaradi števila prebivalcev največ prispeva v blagajne zavodov. Od nje bodo prejeli eno dvanajstino manj denarja za materialne stroške. Pozvala jih je tudi, naj ne začenjajo novih naložb in počakajo z nakupom opreme.
Župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre je že napovedal enak ukrep, medtem ko se v občini Divača še niso odločili, čeprav jih razmere, kot pravi župan Drago Božac, “stiskajo za vrat”.
Župan občine Komen Danijel Božič upa, da ta ukrep v njegovi občini ne bo potreben: “Za zdaj se nismo odločili zanj in se verjetno niti ne bomo.”
Urgenca v Hrpeljah visi na nitki
Na Visokošolskem središču Sežana (kjer se Božiču konec meseca izteče funkcija direktorja) ne bo večjih pretresov, zagotavlja: “To nas ne sekira, ker smo že prihranili. V takih primerih je treba misliti vnaprej.” Krčili so pri dokumentaciji, projektih in naložbah. “To ni nič lepega, nič perspektivnega, ker si s tem krčiš razvoj, toda tako je,” pravi.
Tudi direktorica Zdravstvenega doma Sežana Ljubislava Škibin zagotavlja, da so stroške že zmanjšali na minimum, naložb pa ni, razen nujne širitve laboratorija. Da jo bodo lahko plačali, so se odrekli nakupu ene od naprav. Večje vprašanje je plačilo delovanja urgentne ambulante v Hrpeljah. Če države ne bodo prepričali, da je nujno potrebna in da si zasluži državno financiranje, je prihodnje leto morda ne bo več, pravi Škibinova.
Če bo država vendarle zagotovila denar zanjo, bo zdravstveni dom pričakal konec leta s pozitivno nulo, na račun varčevanja in prihrankov iz preteklih let. Sedaj bo težko kaj prihraniti, ugotavlja Ljubislava Škibin. Počakati je mogoče z nakupom opreme in nekaj prihraniti pri ogrevanju, pri plačah pa definitivno ne.
“Krčimo lahko le naložbe”
Ravnateljica sežanske osnovne šole Jadranka Mihalič je prepričana, da bodo finančni rez občutili: “Tudi z ministrstva za šolstvo smo prejeli obvestilo, da ne bomo dobili druge letošnje polovice sredstev za izobraževanje in didaktični material.”Zato bodo nabavili le najnujnejše, z “nerazporejenimi” prihranki iz preteklih let.
Mihaličeva upa, da varčevanje ne bo zaustavilo nujno potrebne prenove prve triade, kjer med drugim pušča streha. Tudi zato, ker bodo številčnejše generacije iz vrtca kmalu stopile v šolo.
Ravnateljica Osnovne šole Dutovlje Doris Orel ocenjuje situacijo kot “zelo kruto”, saj šolo ogrevajo na nafto: “V sežanski šoli je ogrevanje na plin, ki je veliko cenejši, vendar dobimo oboji enako na oddelek. Mi imamo glede ogrevanja potratno šolo, vendar nismo krivi, da je tako.”
Kaj bodo storili? ”Se trudimo in kakšno stvar naredimo tudi v lastni režiji. Težko bomo preživeli, ampak plačo smo doslej vedno dobili redno,” pove Orlova o drugi plati medalje in doda, da bi morala država omejiti tudi druge izdatke.
V hrpeljski osnovni šoli še niso prejeli obvestila občine o znižanju materialnih stroškov.
V Vrtcu Sežana bodo pripravili seznam prioritet in se po njem ravnali. “Krčiti je mogoče le pri investicijah, material za delo moramo imeti,” je prepričana ravnateljica Radica Slavković.
Nekoliko lažje bo morda v sežanskem Zavodu za šport, turizem in prosti čas (katerega ustanoviteljica je samo občina Sežana). Direktor zavoda Božo Dragan je pojasnil: ”Četrtino prihodkov ustvarimo na trgu, zato nismo tako zelo odvisni od proračunskega denarja. Leto bo naporno, a ga bomo preživeli.”
Tudi oni so omejili naložbe, prenova garderob za nogometaše in energetska sanacija “stare” telovadnice bosta morali počakati.
Ko zagori, ni kaj varčevati
Med tistimi, ki bodo najtežje kaj prihranili, so gasilci Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Direktor zavoda Igor Bole pravi, da bodo konkretne izračune pripravili ta teden: “Mi smo pripravljeni nižati stroške, toda ko so intervencije, so intervencije, in z njimi se stroški povečujejo. Iščemo notranje rezerve, vendar jih je zelo malo.”
Plače v javnem sektorju so namreč določene, nekaj je mogoče prihraniti pri ogrevanju, delovnih oblek letos niso nameravali kupiti, prihodkov pa tudi ne bodo mogli dvigniti. Prihodki od razvoza vode so namreč odvisni od vremena, servisiranje gasilnih aparatov in hidrantov je vezano na pogodbe in predpise, kuhinje, ki je prinašala dobiček, pa po odprtju državnega učnega centra nimajo več. Zato so se jim prihodki iz tržnih dejavnosti s približno 345.000 evrov v letu 2009 znižali na 130.000 evrov v letu 2010. “Skušamo se maksimalno racionalizirati, toda vedno obstaja točka, do katere lahko gremo,” pove Bole.
Bodo občine krile izgubo ...
O načrtih Kosovelovega domu je v. d. direktorja Pavle Plahutnik (med bolniško odsotnostjo) povedal: “Trudili se bomo, da bi zapolnili to praznino, čeprav bo zelo težko.”
V. d. ravnateljice Kosovelove knjižice Nadja Mislej-Božič meni, da se lahko v knjižnici konec leta zgodi tudi minus. Stroškov za kurjavo se ne da veliko znižati, plače so fiksne, investicije so črtali. “Bojimo se, kako se bo to izšlo, treba bo sesti in vse še enkrat izračunati,” ugotavlja.
... ali delile dobiček?
Precej “zabavno” bi lahko bilo v Kraških lekarnah, kjer so med ustanoviteljicami tudi druge občine, od Postojne do Ilirske Bistrice.
Denimo: kako naj zavod ravna, ko se odloča o porabi papirja, ki so ga kupili z denarjem le nekaterih občin? Na srečo pred tako dilemo zavod ne bo postavljen, ker plačila materialnih stroškov ne dobiva od občin, temveč je običajno obratno: da lekarne občinske proračune polnijo s svoji dobičkom, je pojasnila v. d. direktorice Anita Malnar.
TINA ČIČ
