Za neverški Oro met ni kriznih let
V podjetju Oro met iz Neverk so prepričani, da kovinarska industrija ni več v škripcih, ampak je vse močnejša. “Imamo toliko dela, da se ne vidimo ven. Če orodjar danes reče, da nima dela, potem je najbrž nekaj narobe z njim in njegovim poslom, saj je na trgu veliko povpraševanja,” pravi direktor podjetja Jernej Pavlin.
NEVERKE >Uspešna zgodba se je začela že pred leti z orodjarsko obrtjo ustanovitelja in večinskega lastnika Janeza Suše v Studenem pri Postojni. Sčasoma pa se je obrt razvila v skupino štirih podjetij Oro, ki prevzemajo vlogo vodilnega dobavitelja v podpori orodjarske industrije po Evropi. Danes imajo v neverški industrijsko-obrtni coni proizvodnjo standardnih in nestandardnih orodnih plošč za vse tipe orodij ter CNC obdelanih plošč za strojegradnjo.
Poleg Suše so lastniki družbe Oro met še podjetje HTS IC, Franc Černigoj in direktor Jernej Pavlin. Polovica njihovih polizdelkov - orodij za preoblikovanje kovin - ostane doma, polovico prodajo v tujini. Glavna tuja trga sta Avstrija in Nemčija, kjer so se v zadnjih letih izjemno uspešno zasidrali. Temu sledijo tudi rezultati; v letu 2012 so imeli 6,7 milijonov evrov prihodkov in 509.532 evrov dobička.
Pavlin vidi na tujih trgih še velike možnosti. “To so zelo veliki trgi; mi na njih sicer poberemo samo drobtinico, ampak to je za nas že ogromno. Seveda nam tudi slovenski trg veliko pomeni - če nisi uspešen doma, tudi v tujini ne moreš biti,” je prepričan. Surovine oziroma visoko legirano jeklo jim v razrez in obdelavo pripeljejo iz družbe Metal Ravne, nekaj jekla dobijo iz Avstrije in Italije.
Dobiček v razvoj
Dobiček bodo tako kot vedno prelili v razvoj. Zato načrtujejo nakup štirih strojev, dveh rabljenih in dveh novih. “Čeprav mali stroji stanejo 100.000 evrov, večji pa do pol milijona evrov, jih potrebujemo, da gremo lahko v korak s časom,” je pojasnil direktor. Za nakup opreme so doslej pridobivali tudi evropski denar.
Načrtujejo tudi nove poslovne prostore. To bo velik zalogaj ne le zaradi stroškov gradnje, ampak tudi zaradi stroškov za zazidljivo zemljišče in komunalni prispevek. “In dokler je hala prazna, dokler vanjo ne postaviš strojev in jih zaženeš, imaš z njo le stroške,” je nazoren Pavlin.
Kot zgled podjetnikom prijaznega okolja postavlja Nemčijo, kjer podjetja v industrijskih conah dobijo zemljišča bodisi brezplačno bodisi po zelo nizki ceni. Doma pogrešajo tudi dobro cestno povezavo. Skozi vas Kal namreč dnevno hromi do 50 tovornih vozil različnih podjetij s Pivškega. Obnovitev in razširitev te ceste, ki se je je lotila direkcija za ceste, prometa ne bo razbremenila. “Tovornjak bo še vedno peljal štiri metre od hiše. Bolje bi bilo, če bi za denar, ki so ga odšteli za odkupe zemljišč, namenili za obvoznico, saj avtoceste tu najbrž ne bomo dočakali,” ocenjuje direktor podjetja Oro met.
Kako nagraditi delavce
V mladi ekipi podjetja je 42 ljudi. Medse radi sprejemajo praktikante. “V času opravljanja prakse jih spoznavamo. Tako je najlažje oceniti človeka in večinoma ugotavljamo, da so fantje pridni in delavni,” zadovoljstva nad sodelavci ne skriva Pavlin. Želi si, da bi jih lahko večkrat nagradil, a je to zaradi obdavčitve plač za naša podjetja (pre)težko breme. “Če zaposlenemu izplačamo 200 evrov nagrade, to podjetje stane še 200 evrov davka. Potem pa država delavcu od tistih 200 evrov vzame še za dohodnino,” razlaga. To bi bilo treba spremeniti, predlaga: “Najboljši delavec je zadovoljen delavec in prav je, da ga lahko nagradiš, ne da bi se bal, da se zaradi davčne obremenitve ne bo izšlo poslovanje. Kajti le z dobrim delavcem imaš lahko dobro poslovanje.” LORI FERKO
