Za odlaganje ostaja še veliko odpadkov
Odpadke bo treba čim bolj ločevati, ostanek odvažati drugam, še nekaj let pa jih lahko odlagamo na starih odlagališčih, so v ponedeljek menili južnoprimorski župani in že skoraj dvignili roke nad skupnim odlagališčem. Toda so to stvarne možnosti?
SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA > Ves ostanek odpadkov iz občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana (KSP) že vrsto let odlaga na sežanskem komunalnem odlagališču. Letos, do konca oktobra, so njihova vozila odpeljala 8352 ton odpadkov in 58 odstotkov jih je končalo na odlagališču kot “ostanek”.
Vsako leto bolje
3489 ton ali 42 odstotkov je bilo ločeno zbranih odpadkov, ki so nato šli v predelavo. Med njimi je bilo 770 ton papirja, 683 ton plastične embalaže, 480 ton stekla, 120 ton plastenk, 80 ton pločevink in 381 ton biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov.
Delež in količina ločeno zbranih odpadkov sicer rasteta vsako leto: v prvih devetih mesecih davnega leta 2004 je bilo zbranih “le” 120 ton papirja, 15 ton plastenk, 76 ton stekla in osem ton pločevink.
Leta 2007 je bilo ločeno zbranih že 18,25 odstotka odpadkov. 22.000 prebivalcev štirih kraško-brkinskih občin je pridelalo 9960 ton odpadkov ali 419 kilogramov na osebo. Od tega je 396 kilogramov končalo na odlagališču.
Lani je vsak prebivalec ustvaril “le” 324 kilogramov “ostanka”, ki so končali na odlagališču. Vseh odpadkov je bilo za dobrih 10.000 ton in delež ločeno zbranih je znašal že 25,61 odstotkov ali 111,61 kilograma na osebo.
Letos bo ločeno zbranih - z uvedbo ločenega zbiranja kuhinjskih biološko razgradljivih odpadkov – očitno okrog 42 odstotkov, a tudi država zahteva iz leta v leto večji delež ločenih frakcij.
Na odlagališče le desetina?
Kot je dejala vodja gospodarskih javnih služb na KSP Sežana Vlasta Kukanja na septembrski delavnici o odlaganju odpadkov v Danah pri Divači, evropska zakonodaja nalaga državam članicam, da morajo odpadke tudi ustrezno obdelati, preden jih odložijo:
“Ob uporabi kompostarne, naknadno ločenih kovin in priprave odpadkov za toplotno snovno izrabo kot sekundarno gorivo v cementarnah in toplarnah pa je cilj države, da bi se v kratkem smelo odlagati le še deset odstotkov odpadkov.”
Da bi to dosegli, bo treba predvsem osveščati in informirati ljudi. To bo glavno “orodje” komunalnih podjetij v prihodnjih letih. Verjetno pa bo treba vse to podpreti tudi s kaznimi in sankcijami.
Bistričani še nameščajo otoke
V bistriški občini so začeli postavljati prve ekološke otoke leta 2005, najprej v mestu, kjer so namestili po štiri zabojnike: za odlaganje papirja, pločevink, plastenk in stekla.
Zdaj je po krajih v občini nameščenih 68 otokov, opremljanje z njimi pa naj bi zaključili letos ali prihodnje leto, ko bo v občini 73 otokov, je pojasnil direktor bistriške Komunale Igor Maljevac: “Tako bodo otoke imela praktično vsa naselja v občini, razen nekaj manjših, kot so denimo Fabci, Nova vas pri Jelšanah, Podstenjšek ali Zalči.” Odpadki, ki ne sodijo v ekološke zabojnike (baterije, gradbeni material, les, lepenko, električno opremo, olja) pa gredo v zbirni center v Globovniku.
Ločeno zbiranje odpadkov se je v občini dobro prijelo. Tako se je lani nabralo za 321 ton ločeno zbranih odpadkov, največ papirja (110 ton). Leto prej pa so na ta način zbrali 240 ton odpadkov, med njimi tudi kosovnih. TINA ČIČ, TINA M. VALENČIČ