Za pomoč vojske mora prositi župan
Poveljnik civilne zaščite Srečo Šestan je v Postojni nadaljeval s serijo regijskih posvetov z župani, ki so preslabo seznanjeni s sistemom zaščite in reševanja, zato nekateri ob nesrečah ne ukrepajo ustrezno niti na odgovorna mesta v občinskih štabih ne imenujejo pravih ljudi. Župani pa opozarjajo, da se ob predvidenem nižanju prihodkov občin ne bo mogoče izogniti rezanju denarja prav za področje zaščite in reševanja, na primer za opremo gasilcev.
POSTOJNA > Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan in minister za obrambo Janko Veber sta se včeraj udeležila posveta z župani občin primorsko-notranjske regije (razen ilirskobistriškega) in štirih kraško-brkinskih občin, na katerem so govorili o ukrepanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
“Mislim, da smo se - na žalost velikokrat, še posebej lani - prepričali, da sistem deluje, a sam opozarjam, da vedno obstaja prostor za izboljšave in tudi temu so namenjeni posveti, ki jih izvajamo po regijah. To, kar bi z njimi rad dopovedal županom, je, naj na ustrezna mesta postavijo ustrezne ljudi, skupaj jim moramo dousposobiti in potem bodo lažje pravilno reagirali, mi pa jim bomo lažje pomagali,” je izpostavil Šestan, ki zelo poudarja pomen dobre organizacije področja civilne zaščite na občinski ravni. “Z občinske ravni dobimo zaprosila in potem lahko tudi reagiramo. Če pa teh zahtev ne dobimo, kako naj pomagamo?” pa je opozoril, da je dolžnost in pristojnost županov, da prosijo za okrepitve, na primer vojsko.
Ljudje naj ravnajo preventivno
Za Šestana je sicer ena glavnih ugotovitev preteklega, glede na število intervencij zaradi naravnih nesreč zelo intenzivnega leta, da kljub še tako dobrim ukrepom, ki jih lahko zagotovimo, vseh nesreč ne bomo nikoli preprečili. “Narava nas bo še vedno lahko presenetila, zato moramo biti pripravljeni,” je poudaril pomen stalnega ozaveščanja ljudi, da so zase prvi odgovorni sami in da naj tudi sami sprejmejo ustrezne ukrepe. “Na žalost imamo ljudje kratek zgodovinski spomin. To se je pokazalo pri poplavah tako na Baču kot na Planinskem polju, ko so ljudje govorili, da takih poplav ni še nikoli bilo. Ni res, take poplave in še hujše so bile.”
Obrambni minister Janko Veber pa je izpostavil, da bodo tudi izkušnje lanskoletnih nesreč, izmenjavi katerih so namenjeni posveti, pomembna osnova pri pripravi nacionalnega progama na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki naj bi ga državni zbor sprejel letos jeseni.
V reševanje bo aktivneje vpeta tudi vojska
“V zaključni fazi oblikovanja je tudi modul enote slovenske vojske, ki bo vključen v sistem civilne zaščite pod poveljstvom poveljnika civilne zaščite,” je Veber nakazal še eno novost, ki naj bi prispevala k hitrejšemu in učinkovitejšemu vključevanju pripadnikov Slovenske vojske v reševanje ob nesrečah. Javnosti ga bodo natančneje predstavili prihodnji mesec. “V grobem pa gre za to, da poskušamo imeti različne strokovnjake znotraj sistema Slovenske vojske čim bolje pripravljene, tako da jih v trenutku potrebe angažiramo pri pomoči lokalni skupnosti ali civilni zaščiti na določenem območju.” Na naše vprašanje, kako bodo zagotovili, da se bo Slovenska vojska pravočasno vključila v pomoč, pa je dejal, da bodo “tisti, ki bodo vključeni v ta modul, na kraju med prvimi, ker bodo prišli v center civilne zaščite, ki deluje na določenem terenu, od tam pa pravočasno poslali informacijo, v kakšnem obsegu se morajo vključiti zmogljivosti Slovenske vojske”.
Za civilno zaščito premalo denarja
Župani so ministra po drugi strani opozorili predvsem na finančni vidik. “Tudi področje civilne zaščite bo eno izmed tistih, ki bodo resno na udaru, v kolikor bo prišlo do predvidenega znižanja prihodkov občin,” je zaskrbljen pivški župan Robert Smrdelj. Hkrati je opozoril na še eno “anomalijo”, ki jo je prinesel interventni zakon o odpravi posledic po žledu, za katero občine zahtevajo, da se čim prej odpravi.
Po interventnem zakonu morajo namreč občine del koncesnine od izkoriščanja gozdov, ki je sicer namenjena za urejanje infrastrukture, uporabiti izključno za urejanje gozdnih poti in nego gozdov. Smrdelj pravi, da je to nesmiselno, saj nekatere občine s tem nimajo toliko stroškov, preostanka denarja, ki bi ga krvavo potrebovale za druge naložbe, pa zdaj ne smejo nenamensko porabiti.
Župani štirih kraško-brkinskih občin pa so srečanje na posvetu izkoristili tudi za krajši medsebojni usklajevalni sestanek, predvsem na temo prijave na razpis ministrstva za nabavo novega vozila z lestvijo za reševanje z višin. “Prostovoljna gasilska društva so relativno dobro opremljena, imamo pa še vrsto nalog pri Zavodu za gasilsko in reševalno službo Sežana. Naša želja je sicer, da nadaljujemo z njegovim opremljanjem, toda proračuni vsako leto padajo. Država nam nalaga marsikatero nalogo, brez da bi za to dobili zagotovljena sredstva. Če se bo glavarina še nižala, res ne vem, kako bomo zmogli,” je poudaril tudi sežanski župan Davorin Terčon.
“Dogovorili smo se, da bomo k nabavi vozila pristopili skupaj, bo pa ta odvisna od denarja, ki ga bo tudi država namenila za to. Če bo zagotovila svoj delež, bomo šli v to, sicer ne bo mogoče,” pa nam je povedal komenski župan Marko Bandelli.
VERONIKA R. ŽENKO