Za upravno enoto predraga, za zasebnike nezanimiva

POSTOJNA > Zgodba stavbe nekdanje policijske uprave Postojna je eden od primerov negospodarnega in premalo preglednega upravljanja z državnim premoženjem. Ena od posledic pa, da se je na seznamu praznih in propadajočih, a kulturnozgodovinsko pomembnih stavb znašla še ena.

Na to že več let opozarja postojnski policijski sindikat. Vodstvu policije očita, da je po ukinitvi Policijske uprave (PU) Postojna in preselitvi zaposlenih svojo stavbo v Postojni prepustila propadanju. Obenem pa zaradi pomanjkanja denarja ni rešila niti prostorsko-organizacijske problematike PU v Kopru, kjer večino prostorov najemajo.

Samo za vzdrževalna dela 250.000 evrov

Na policiji so na naše vprašanje, v kakšnem stanju je trenutno stavba, pojasnili, da so izvedli le najnujnejša vzdrževalna dela, in sicer sanacijo poškodb, ki so nastale zaradi zmrzali, v vodovodni sistem pa dodali sredstvo proti zmrzovanju. “Objekt bi potreboval notranja vzdrževalna dela: beljenje, sanacijo tal, dograditev električnih instalacij in podobno, predvsem pa generalno popravilo ogrevalnega sistema. Glede na stanje objekta bi vložek znašal okvirno med 200.000 in 250.000 evrov. V primeru večjih posegov v razporeditev prostorov oziroma spremembo namembnosti pa še nekaj sto tisoč evrov,” so priznali. To je eden od razlogov, da se policiji danes tudi ne zdi več smiselna začasna preselitev enega dela PU Koper nazaj v Postojno. Prazno stavbo so tako izkoristili le še za vaje s specializiranimi psi za iskanje prepovedanih drog. “Lani so se izvajale dvakrat in se ne izvajajo več. Pri tem v objektu ni nastala nikakršna škoda,” so zatrdili.

Selitev upravne enote prevelik strošek

Na policiji načelno sicer poudarjajo, da si “prizadevajo za gospodarno rabo stvarnega premoženja in za zmanjševanje stroškov povezanih z njim”. Pred časom so zato že potekali razgovori, da bi v stavbi uredili prostore za potrebe upravne enote Postojna, vendar so se stroški vlaganj za preureditev izkazali za prevelike.

Na postojnski občini, kjer se zavedajo pomena stavbe, ki je zavarovana kot stavbna dediščina, so zdaj ta predlog ponovno obudili. Po besedah župana Igorja Marentiča bi na ta način rešili prostorsko stisko tako občine kot upravne enote, ki delata pod isto streho, občani pa njunih pristojnosti ne bi več mešali. Se pa Marentič zaveda, da bi bila obnova velik finančni zalogaj. Toda na ministrstvu za javno upravo so nam odgovorili, da na podlagi različnih razmislekov (tako stroškovnih kot organizacijskih) za to rešitev niso zainteresirani.

Brez celovitega pregleda nad prostorskimi zmogljivostmi državnih organov in njihovega enotnega upravljanja pa tudi ni jasno, ali ne bi nemara v policijsko stavbo lahko že pred časom preselili kakšnega drugega državnega organa, ki je v Postojni prostore najemal ali pa si je medtem celo že zagotovil nove prostore.

Praznih poslovnih prostorov ne manjka

Na policiji napovedujejo, da bo stavba vključena v načrt razpolaganja stvarnega državnega premoženja za letošnje leto. Pred tem je bilo namreč treba urediti zemljiškoknjižno stanje. Objekt bodo poskušali prodati na javni dražbi. Cenitve stavbe, ki ima dobrih 1300 kvadratnih metrov neto tlorisne površine, še niso izdelali, republiška geodetska uprava pa jo vrednoti na dobrih 500.000 evrov. Nepremičninski poznavalec Boris Kaluža, direktor postojnske agencije Nepremičnine LAND, dvomi, da bi lahko dosegli to vrednost. “Trenutno v Postojni prodajam skoraj nov, lep, takoj vseljiv poslovni prostor po 650 evrov za kvadratni meter. V primeru stavb, ki so potrebne celovite obnove, pa je cena, ki bi jo bil kdo še pripravljen sprejeti, 300, največ 400 evrov za kvadratni meter,” ocenjuje Kaluža. Ob tem dodaja, da je trenutno v Postojni ogromno praznih poslovnih prostorov. Ministrstvo bo po njegovi oceni nekemu zasebnemu investitorju zato tako veliko stavbo v takšnem stanju zelo težko prodalo, če že, pa “za smešno nizko ceno, saj potrebuje celovito obnovo, poleg tega pa je spomeniško zaščitena, kar obnovo še podraži”.

VERONIKA R. ŽENKO