Začelo se je v napihljivem otroškem bazenčku

POSTOJNA > Babice, ki so pred 20 leti sodelovale pri prvem porodu v vodi, so včeraj priznale, da začetek ni bil lahek. “Strah nas je bilo, na to nismo bili pripravljeni, niti vedeli nismo najbolje, kako bo vse skupaj potekalo,” je povedala ene med njimi, Branka Bekš. Izpeljali so ga na pobudo porodnice, ki je s seboj prinesla napihljiv otroški bazenček. “Pomembno pa je bilo, da smo bile vse takoj pripravljene sprejeti ta izziv. Zato smo se začele samoiniciativno izobraževati,” je dodalababica Sonja Premrl.

Med 10 in 20 letno

Kljub improvizaciji se je prvič vse dobro izšlo, po tretjem porodu v vodi pa so v porodnišnici kupili kad. “Na začetku namreč nismo pričakovali, da se bo porod v vodi sploh prijel, a je bilo nato kar precej zanimanja. Nekaj let so bili porodi v vodi v porastu, v zadnjem obdobju se je številka ustalila med 10 in 20 takšnimi porodi letno,” pravi Jana Čelhar, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Na manjšo željo po porodu v vodi je vplival tudi razvoj epiduralne analgezije, za katero se danes odloči 40 odstotkov porodnic.

Porodnice, ki imajo s porodom v vodi v veliki večini pozitivne izkušnje, se zanj odločajo, ker je zaradi sproščujočih učinkov vode manj boleč, pa tudi zato, ker je rojstvo za otroka tako manj stresno zaradi prehoda v enak medij (iz maternice v toplo vodo). Spremljanje poroda v vodi sicer velja za nekoliko zahtevnejše. “Babice morajo biti bolj pozorne na plodove srčne utripe in tudi na stanje matere, saj se v vodi žile razširijo in pritisk pade. V primeru oporečne vode porodov v vodi ni zaradi možnosti okužbe. A s tem težav nismo imeli,” pove Čelharjeva.

V postojnski porodnišnici letno v povprečju naštejejo 1600 do 1800 porodov, kar jih uvršča na četrto mesto v Sloveniji (za ljubljansko ter tik za mariborsko in celjsko porodnišnico). Poleg tega opravijo tudi okrog 800 velikih in 800 malih operacij, zdravijo bolne novorojenčke, opravljajo specialistično ambulantno dejavnost, v sklopu bolnišnice pa kot eden od treh centrov v Sloveniji izvajajo tudi postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih je okrog 900 letno.

Osebni pristop

Tako kot porodov v vodi je v porodnišnici tudi ostalih naravnejših porodov nekaj odstotkov. “Vedno se poskušamo čim bolj prilagoditi željam porodnic. Skušamo biti čim bolj prijazni in jih čim bolj individualno obravnavati. Ne obsojamo jih in ne skušamo prepričevati, pač pa jih podpremo pri njihovih željah, dokler seveda vse poteka v redu,” pravi Čelharjeva.

“Želja osebja postojnske porodnišnice je, da bi se pacientke dobro počutile, je zelo velika, kar je izrednega pomena,” izpostavlja tudi Marija Ilijaš Koželj, predsednica združenja ambulantnih ginekologov. V zadnjem času se pričakovanja žensk tudi sicer v porodništvu vedno bolj upošteva. “Pri vseh novostih pa je potrebna prava mera razuma. Naravni porod je lepa stvar, a se lahko v nekem trenutku zelo zaplete, tako da je priporočljiva in dobrodošla strokovna pomoč in prisotnost,” je izpostavila.

Včerajšnje priložnostne slovesnosti se je udeležil tudi francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier. Direktor postojnske porodnišnice je namreč pred dnevi prejel visoko francosko odlikovanje red viteza nacionalnega reda za zasluge. “Želim, da otrokom, ki se rojevajo, pripravimo boljšo prihodnost,” je po tragičnih dogodkih v Parizu glede na simboličnost prostora porodnišnice izpostavil Mourier.

Da je postojnska porodnišnica ponos lokalnega okolja, sta poudarila tudi pivški župan Robert Smrdelj in postojnski podžupan Andrej Berginc. ”Porodnišnica v naši regiji, ki je razvojno šibkejša, sodi med ustanove, ki imajo perspektivo. Je razvojna priložnost. Res pa je, da bomo morali za nove korake občine, porodnišnica in ministrstvo še bolj stakniti glave,” je še dejal Smrdelj.

VERONIKA R. ŽENKO