Zagon vetrnice bi ogrozil ranljiv sistem

POSTOJNA > Direktor sežanske distribucijske enote Elektra Primorska Žarko Cerkvenik pojasnjuje, da interesov investitorja vetrne elektrarne pač ne morejo postaviti pred interese več tisoč odjemalcev električne energije s področja Postojne.

Vetrnica bo morala počakati

“Če bi vetrna elektrarna namreč začela obratovati, bi to povzročilo zelo velike težave pri regulaciji napetosti v omrežju, posledično pa bi bilo zelo težko ali nemogoče zagotavljati kvaliteto dobavljene energije vsem odjemalcem, saj Elektro Primorska napajanje na tem območju začasno zagotavlja iz razdelilne transformatorske postaje Ajdovščina,” je povedal Cerkvenik in dodal, da je investitor s temi okoliščinami seznanjen in stanje razume.

Aleš Pučnik, predstavnik investitorja, pa se na naše klici in kratka sporočila ni odzval.

Obratovanje vetrnice, ki so jo sicer že priključili na omrežje, da je lahko opravila vse zagonske in stresne preizkuse, bo tako možno šele po vzpostavitvi 110-kilovoltnega daljnovoda. “Dotlej pa si ne moremo privoščiti, da bi nam napajanje Postojne, ki je že tako zelo ranljivo (zato prihaja ob večjih obremenitvah tudi do občasnih prekinitev), ponovno izpadlo,” poudarja Cerkvenik.

Kablovod kot rezerva

Za 1,4 milijona evrov vredno obnovo glavnega napajalnega daljnovoda je Elektro Primorska na razpisu izbrala zunanjega izvajalca. Vzdolž trase bodo zamenjali vse poškodovane oziroma porušene drogove in vodnike. Dela naj bi zaključili do konca oktobra. Vzporedno s tem delavci Elektra pospešeno preurejajo v dokončno stanje tudi vse ostale poškodovane srednjenapetostne daljnovode in nizkonapetostno omrežje, ki so bili začasno urejeni z lesenimi stebri. Večina del bo končana še letos.

Dodatno pa Elektro Primorska med Pivko in Postojno po isti trasi, po kateri zdaj poteka začasni nadzemni daljnovod, gradi tudi nov 20-kilovoltni kablovod, dolg 12 kilometrov. “Vse z namenom povečanja zanesljivosti oskrbe. Tudi ko bomo ponovno vzpostavili prejšnje stanje, namreč v izjemnih razmerah še vedno ne bi imeli kakovostne rezerve,” izpostavlja Cerkvenik. Med žledolomom se je namreč izkazalo, da je Postojna izjemno ranljiva, saj ob izpadu glavnega napajalnega voda nima kakovostne rezervne možnosti napajanja.

V tleh je dražje, a boljše

Po Cerkvenikovih besedah so že postavili 3,5 kilometra kablovoda, še toliko naj bi ga do konca leta, ko bodo prišli do Prestranka. V ta namen bodo letos namenili približno milijon evrov, še vsaj toliko pa prihodnje leto za dokončanje, tudi z ureditvijo treh daljinsko vodenih transformatorskih postaj. Cerkvenik pojasnjuje, da v skladu z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda za obnovo gospodarske infrastrukture niso potrebovali gradbenega dovoljenja, bodo pa po izgradnji morali pridobiti uporabno dovoljenje.

Dr. Boštjan Blažič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko ocenjuje, da je glede na situacijo gradnja takšnega kablovoda smiselna odločitev. Glede težnje po kabliranju pa pravi, da se praviloma izvaja tam, kjer je veliko število odjemalcev in kjer ob upoštevanju različnih dejavnikov, kot so cena izgradnje, vzdrževanja in servisiranja, varnost, kakovost oskrbe in število izpadov, obstaja ekonomska računica. Ta je v veliki meri pogojena s konfiguracijo terena. “Kjer je teren relativno enostaven, je kablovod v povprečju 50 odstotkov dražji od nadzemnega voda in stane okrog 70.000 evrov na kilometer, pri zahtevnem terenu pa je do štirikrat dražji,” je povedal Blažič.

VERONIKA R. ŽENKO