Zahteven lov na črnega žrebca
Prelep črn žrebec bo kmalu padel pod strelom iz puške, če se ne bo pustil ujeti. Na svet je prišel v svobodi, daleč od človekove roke. Vse svoje življenje je preživel kot “divji” konj, v gmajnah pod Slavnikom. Vse, ki so ga kdaj videli, je očaral s svojo lepoto in z naravno inteligenco. A to, kot kaže, ni dovolj.
PODGORJE > Žrebca pa strast večkrat zanese. Takrat preskoči ograjo svojega 45 hektarjev velikega pašnika in obišče kobile drugih lastnikov, ki seveda ostanejo breje. Pri tem prečka ceste in zaide v vas, kjer lahko povzroči nesrečo. Še huje bi bilo, če bi v napačnem trenutku zašel na bližnjo železniško progo.
Zato se je njegov lastnik odločil, da ga bo usmrtil. Anže Koren ima v bližini svoje konje. Ko je slišal za lastnikove načrte, se je odločil, da bo žrebca rešil: da ga bo ujel, odpeljal k sebi in tudi kastriral - saj je to edini način, da bi lahko preživel. Prvič ga je skušal ujeti sam, z zanko. Prvi lov je bil dejansko najbolj uspešen, saj ga je odpeljal domov in zaprl v boks, vendar je žrebec čez teden dni podrl vrata boksa, preskočil ograjo izpusta in se vrnil k svoji čredi približno 25 kobil.
Po tem je Anže navezal stik z Martino Ivančič, ljubiteljico in poznavalko konj (ki je v italijanskem Vidmu med drugim dvakrat zmagala na tekmovanju Palio donna, na katerem jezdijo brez sedla). Skupaj sta žrebca znova skušala ujeti z zanko, a se vrvi ni niti približal.
Z lasom ni šlo
“Tretjič smo poklicali lovca z uspavalom, a spet neuspešno. Površina je bila prevelika in slabo smo se organizirali,” pove Martina. Na četrtem “lovu” se jim je pridružil slovenski “šepetalec konjem”Boris Sušec, ki dela po metodi Patta Parellija. Čredo so prignali v ogrado, Sušec je žrebca ujel z lasom, toda ko se je čreda splašila, je z njo iz obroča zdirjal tudi žrebec. “Potem smo ga lovili še v temi, a je bilo vse zaman. Hvala bogu se mu je konju laso snel in se mu ni nič zgodilo,” pravi Martina Ivančič.
Tudi na naslednjem lovu se jim je pridružil Sušec, vendar se konji niso niti približali ogradi. Včeraj sta Anže in Martina poskušala znova, pridružila pa sta se jima tudi prijatelj Tomaž Jelušič in lovec.
Še zadnjič?
“Danes ga zadnjič lovimo,” je pred začetkom dejala Ivančičeva: “Žrebec je zelo inteligenten, predvidi vsak naš gib, z vsakim lovom postaja bolj zvit in se uči.”
Čas se izteka tudi zato, ker bo spomladi dopolnil štiri leta starosti. “Med četrtim in petim letom doseže vrhunec spolne moči, testosteron je na maksimumu in takrat lahko postane nevaren,” pove Martina. Zdaj je še mlad, nima dovolj izkušenj in moči, da bi postal res dominanten. Še nikogar ni napadel, brcnil ali ugriznil. Vedno le beži.
Sicer pa so konji izredno inteligentne in pozorne živali, pravi: “To je njihov način preživetja, tako predvidijo nevarnosti in pravočasno zbežijo.Drugače se ne morejo ubraniti pred plenilci,” In za divje konje so tudi ljudje plenilci, saj jih večina je meso in konji to zavohajo.
Zato pred ljudmi beži tudi prelep črni žrebec, katerega oče je imel v sebi kri andaluzijca in pasme nonius, mati pa je mešanka, ki jo je Anže, skupaj z njeno sestro, že vzel k sebi. Morda pa bo tudi črni žrebec dobil še eno priložnost. Včeraj so vanj izstrelili dve dozi pomirjeval, a se je zdelo, da ju sploh ni občutil. Ko so ga skušali ujeti z lasom, je skupaj z injekcijama preskočil ograjo in spet zginil v svobodo.
TINA ČIČ
