“Zakaj bi pili vodo iz vodovoda, če je naša boljša?”
Ob prvi predstavitvi projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa je kazalo, da bo ta 48 milijonov evrov vreden projekt priključil na javni vodovod tisoč prebivalcev Brkinov in Krasa. Zdaj pa so številke znatno manjše.
BRKINI > Vasi Artviže, Ostrovica, Brezovica in Gradišica se, kot kaže, ne bodo priključile na javni vodovod. Pa ne za to, ker bi pozabili nanje ali ker bi zmanjkalo denarja, temveč zato, ker so se vaščani po tehtnem premisleku odločili, da bodo raje pili vodo iz lastnih, vaških zajetij.
V štirih brkinskih vaseh, ki se ne želijo priključiti na javni vodovod, pa so s stališčem občine zadovoljni. Predsednik krajevne skupnosti Artviže Darko Škerjanc pravi: “Imamo enega najboljših vodovodov. Tu je zelo kakovostna voda, na 700 metrih nadmorske višine. Nikdar je ne zmanjka, zato je nesmiselno vleči vodo iz doline, če smo na vrhu Brkinov. Tudi če je na voljo evropski denar, ga je nesmiselno porabiti za to.” Vodovod so vaščani pred leti zgradili sami, pojasni: “Zato ga znamo ceniti. Voda je daleč najboljša, ne potrebuje kloriranja, ne potrebuje ničesar. Zajemamo jo na višini 700 metrov, zdaj pa razmislite, kakšna je v Brestovici.” Ker imajo v svojih vrstah mikrobiologa dr. Gorazda Pretnarja, so prepričani, da bodo znali s svojim vaškim vodovodom dobro upravljati. Če bo potrebno, pa se bodo lahko v prihodnosti še vedno priključili na javni vodovod.
Občina Hrpelje-Kozina in Kraški vodovod (KV) jih pri tem ne bosta ovirala. Župan hrpeljsko-kozinske občine Zvonko Benčič - Midre pravi: “Nobenemu ne bomo vsiljevali, da se priključi. Kot župan sem dolžen skrbeti za zdravo pitno vodo. V 90 odstotkih jo zagotavljamo preko Kraškega vodovoda. Tista naselja in vasi, ki jo želijo imeti iz lokalnega vodnega vira, pa je bodo imela iz lokalnega vodnega vira.”
In taka je želja prav vseh vasi, kjer že pijejo vodo iz lokalnih vodovodov, pove.
Benčič: “To ne ruši projekta”
Na vprašanje, ali to ne ruši temeljev projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa, ki se poteguje za evropski denar, župan odgovarja, da ne: “V ta projekt smo šli zato, da obnovimo glavni vodovod od Obrova do Kozine, ki je še iz Mussolinijevih časov.”
Če bo kdaj prišlo do onesnaženja lokalnih vodnih virov, bo občina ljudem dovažala pitno vodo po zakonu: tri litre na osebo dnevno. “Če lokalni vodni vir presahne ali se trajno onesnaži, pa bomo pripeljali javni vodovod,” pove.
Iz istega vodnega vira se napaja tudi vas Gradišica (v krajevni skupnosti Materija). Predstavnik te vasi Darko Kranjc pravi, da javnemu vodovodu ne nasprotujejo za vsako ceno: “Toda sami smo naredili vodovod, vsak je prispeval 200 do 300 delovnih ur. Naj nam kdo to plača, potem bomo mi plačevali vodo.” Voda iz vaškega vodovoda ne vsebuje klora, še pove. “Dvakrat, trikrat na leto jo je treba poslati na analizo, tako da vemo, kakšna je, s tem da imamo sedaj na Artvižah tudi mikrobiologa.” Vas Ostrovica ima lasten, manjši vodni vir. Najbrž ga bodo vaščani želeli obdržati, pravi Darko Škerjanc. V Brezovici razmišljajo podobno, pojasni predsednik te KS Viljem Blokar: “Zakaj bi vodo vozili od daleč, če je je tu dovolj?” Njihovo zajetje bi sicer bilo treba popraviti, saj se ob večjih nalivih zamaši, takrat so pol dneva ali dan brez vode. A to ni velika ovira, meni Blokar. Vseeno pa bi moralo biti upravljanje z vodnim virom strokovno, zato naj ga po njegovem prevzame Kraški vodovod.
Direktor KV Boris Korošec ugotavlja, da niso pod vprašajem le Artviže, Ostrovica, Brezovica in Gradišica: “Poleg omenjenih vasi se še Hotična, Slivje, Velike Loče in Mrše oskrbujejo iz lokalnih vodovodov. Ni nam znano, katere od teh vasi se želijo priključiti in katere ne.”
V teh osmih vaseh živi več kot 400 ljudi. Ker ne bodo “kupovali” vode iz Kraškega vodovoda, bo ta imel manj prihodkov. Vendar to sploh ni največji problem, pravi Korošec. To so namreč majhne vasi, kjer so stroški zagotavljanja oskrbe s pitno vodo razmeroma veliki, znatno večji kot v mestih.
Za 700.000 evrov dodatnih del
Odločitev Artviž, Ostrovice, Brezovice in Gradišice pomeni problem za vasi, ki ležijo ob isti načrtovani trasi in se želijo priključiti na javni vodovod. “To so Barka, Misliče, Vatovlje, Ostrovica, kasneje pa še Podgrad pri Vremah,” pove Korošec.
“Nepriključitev Brezovice, Gradišice in Artviž pomeni gradnjo povsem novega rezervoarja s črpališčem v bližini Brezovice, novega cevovoda od Gradišice do Artviž in novega rezervoarja na Artvižah. Ocenjena vrednost dodatnih del zaradi nepriključitve je med 600.000 in 700.000 evri,” opozarja Korošec.
“To bo težko opravičiti”
Na vprašanje, ali zmanjšanje števila priključkov ogroža smiselnost projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa in zmanjšuje možnosti za pridobitev evropskega denarja, je Korošec jasen: “Ker zmanjšujemo število novo priključenih prebivalcev, utegne to biti velik problem zaradi financiranja iz EU. To bo težko opravičiti.”
Odločitve vasi ne želi komentirati. Priključitev naselij na javni vodovod je pristojnost občine, doda. Na vprašanje, ali sme občina privoliti v nepriključitev, pa odgovarja drugače kot Benčič. Po državnem pravilniku, pravi Korošec, mora občina zagotavljati izvajanje javne službe na vseh poselitvenih območjih, razen nad 1500 metri nadmorske višine in tam, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev. “O drugačni možnosti oskrbe pravilnik ne govori,” opozarja Korošec.TINA ČIČ
