Zakaj so Bistričani Antonu Šenkincu odrekli podporo

ILIRSKA BISTRICA> Letos, pa tudi sicer v zadnjem mandatu njegovega županovanja, so si županova odpiranja prenovljenih cestnih odsekov, šol, vrtcev sledila kot po tekočem traku. A odprtje prenovljene šole v Jelšanah, nove garažne hiše v Ilirski Bistrici, vrtca na Pregarjah, lekarne v Podgradu, številnih cestnih odsekov ter drugih novosti županu Antonu Šenkincu ni prav nič pomagalo. Bistričani so v drugem krogu izbrali Emila Rojca, doslej bolj ali manj neznanko v občinski politiki, ki prihaja iz vrst levice, iz SD, kar je pravzaprav svojevrstno presenečenje tudi zato, ker so Bistričani, predvsem na državnozborskih volitvah, tradicionalno bolj nagnjeni k izbiri desnice.

A Rojc je svojo prednost očitno dobro unovčil tudi z dobro utečenim propagandnim strojem stranke, ki je v reševanje bistriških težav v občino privabila vrsto ministrov. Ti (denimo Samuel Žbogar, Patrick Vlačič, nekdanji minister za kmetijstvo Milan Pogačnik) so skupaj s poslanko Bredo Pečan na poslanskih večerih razpravljali o perečih bistriških težavah, med katere nedvomno sodita avtocestna povezava in utrjevanje gospodarskih vezi s sosednjimi hrvaškimi občinami.

Čeprav avtocestne povezave še ni na vidiku in morda ni bilo nič novega slišati tudi glede povezovanja s sosedi, je bil marsikateri Bistričan zadovoljen že s tem, da se o tem vsaj govori na najvišji ravni.

Odnesli so ga spori o telefoniji ...

Vendar je najbrž dejstvo, da so bolj kot ministrski in poslanski večeri Šenkincu stol zamajali spori. Volilni rezultati dovolj jasno kažejo, da mu je odrekla podporo večina krajanov v volilnem bazenu Podgrada in večine okoliških vasi. Po podatkih občinske volilne komisije je za Šenkinca glasovalo 58 Podgrajcev, za Rojca pa 156 podgrajskih volilcev. V Starodu mu je podporo namenilo osem, Rojcu 14 volilcev, v Račicah 12 (Rojcu 51), v Hrušici in Malih Ločah 51 (Rojcu 72) ...

Med razloge, da so Podgrajci tokrat večinsko podprli drugega kandidata, bi lahko šteli spor domačinov z nekdanjim županom o vračilu denarja za vlaganja v javno telefonijo, zaradi katerega so se mnogi upravičenci čutili opeharjene. Župan je namreč večino od vrnjenih 383.000 evrov namenil krajevni skupnosti in večkrat tudi javno dejal, da je država verjetno storila napako. To se je sicer izkazalo za resnično in občina bo morala državi vrniti večino zneska, kar je podgrajske upravičence vse prej kot potolažilo.

Še ne tako star je tudi spor s predstavniki Rjavč ob januarskem žledu, ko so krajani grozili celo z odcepitvijo od občine, čeprav so prebivalci celotne krajevne skupnosti Šenkinca v večini podprli. Nemara je k temu botrovalo tudi nedavno odprtje prenovljenega vrtca in šolskih prostorov na Pregarjah.

... in regijsko odlagališče odpadkov

Ni pa pomagalo odprtje prenovljene jelšanske šole, saj so volilci v Jelšanah in okoliških vaseh v večini podprli Šenkinčevega protikandidata Rojca. Šenkincu so najbrž odrekli podporo tudi zato, ker so na obnovo šole čakali predolgo.

Marsikateri volilec pa je nekdanjemu županu zameril tudi načrte o umestitvi regijskega odlagališča odpadkov v bistriško občino, prepočasne odzive na opozorila o onesnaževanju zraka lesne tovarne, umestitev bioplinarne na rob mesta ...

Po odzivih sodeč Anton Šenkinc poraza tokrat ni pričakoval, saj je po prvem krogu dejal, da je drugi krog pričakoval. Ponovila se je namreč zgodba izpred štirih let, ko so mu volilci v prvem krogu namenili skoraj enako število glasov. Da se je pripravil za prihodnost, pa dokazujejo tudi številni projekti o urejanju nekaterih občinskih turističnih točk, mestnega središča, športnega parka, akumulacijskih jezer ..., ki so jih letos sprejemali občinski svetniki. Po porazu pa je nekdanji župan, ki si bo najprej privoščil mesec dopusta, nato pa verjetno nadaljeval z delom v svojem podjetju, dejal, da je bilo ob volitvah “bolj kot njihovo vsebino videti delovanje proti aktualnemu županu”.

TINA M. VALENČIČ