Zakopani azbest ni nevaren
Poslanka hrvaškega Sabora Romana Jerković je - kot smo poročali včeraj - pozvala svojo vlado, naj zahteva od Slovenije odgovor, kaj bo z odlagališčem azbestnih odpadkov tik ob državni meji. Gre za deponijo pri vasi Jelšane, kjer je zasutih tudi nekaj manj kot 1700 ton azbestne kritine. Odlagališče je že leto dni zaprto, okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje azbestnih odpadkov pa mu je že poteklo.
JELŠANE > Odlagališče komunalnih odpadkov iz ilirskobistriške občine, ki je približno 500 metrov oddaljeno od mednarodnega mejnega prehoda Jelšane-Rupa, od 31. januarja lani ne obratuje več.
Azbest so odlagali pod nadzorom okoljske inšpekcije
V Sloveniji ima okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje azbestno cementnih odpadkov sedem odlagališč, ki morajo s temi odpadki ravnati v skladu s pogoji iz izdanih dovoljenj. Uredba o odlaganju odpadkov določa, da je treba na odlagališču določiti poseben prostor, kjer se primerno zapakirani odpadki odložijo in prekrijejo s prekrivnim materialom. Upravljavec odlagališča mora voditi evidenco o odloženih odpadkih (kdo je povzročitelj, zbiralec in prevoznik odpadka, količina odloženih odpadkov in čas odlaganja).
Na to odlagališče so predvsem od leta 2008, ko je hudo neurje s točo razbijalo strehe po Brkinih in v dolini reke Reke, začeli deponirati poškodovano salonitno kritino. Občina Ilirska Bistrica in tamkajšnje komunalno podjetje kot upravitelj deponije tik ob slovensko-hrvaški meji sta pridobila okoljevarstveno soglasje za deponiranje azbestnih odpadkov na določenem delu deponije. Direktor Komunale Igor Maljevac pravi, da so kritino odlagali pod nadzorom in po navodilih inšpekcijske službe vse do lanskega februarja, ko je resorno ministrstvo ukazalo deponijo zapreti.
Glede na to, da so pripeljano kritino, ki je morala biti zavita v najlonske folije, tehtali, imajo na Komunali natančne podatke, koliko materiala je odloženega in prekritega z zemljo. Največ so ga založili v letih 2008 (767 ton) in 2009 (490 ton), ko so po vsej občini sanirali posledice toče. V naslednjih letih se je količina odložene kritine zmanjševala. Leta 2010 so jo deponirali 207 ton, leto pozneje še 114 in leta 2012, ko je odlagališče še sprejemalo komunalne in azbestne odpadke, le še 105 ton. Skupaj torej nekaj manj kot 1700 ton.
Če je azbest zakopan, ni nevaren
Po zaprtju odlagališča, ki je od najbližje hrvaške vasi Rupa v zračni črti oddaljeno dober kilometer, od Jelšan pa nekaj več, je treba salonitno kritino odlagati pri pooblaščenem podjetju v skladu s predpisi. Kot je še povedal Maljevac, velja strokovna ocena, da je azbest - v bistriškem primeru gre predvsem za strešno kritino - škodljiv zdravju, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Če pa je zavit v folijo in prekrit z zemljo, pa ne ogroža več. Temu pritrjuje tudi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar: “Pomembno je, da se azbestni delci ne širijo po zraku. Če je torej azbestna kritina zakopana, zdravju ni nevarna.”
Kaj bo z azbestnimi odpadki?
Deponiji pri Jelšanah je okoljevarstveno dovoljenje že poteklo, pravijo na Arso, kjer so nas usmerili na okoljsko inšpekcijo. Na inšpektoratu za okolje nam včeraj niso uspeli pripraviti vseh odgovorov. Pojasnili pa so, da je deponija pri Jelšanah, ki resda že od lani februarja ne obratuje, uradno “v fazi zapiranja”, postopek vodi Arso. Tam pa zatrjujejo, da ne vodijo nobenega postopka. Kakorkoli, po veljavni uredbi mora upravljalec (Komunalno podjetje Ilirska Bistrica) zapiralna dela zaključiti v treh letih in zaprositi za izdajo odločbe o zaprtju odlagališča. Upravljalec zaprtega odlagališča bo moral zagotavljati vzdrževanje in varovanje, izvajanje meritev ter redne preglede.
TOMO ŠAJN,
PETRA VIDRIH
