Zalivajo tudi trte, a le, da preživijo
Kljub temu, da na Krasu ni bilo poštenega dežja že vse poletje, Kraševci pomanjkanja vode ne čutijo. Podzemne zaloge brestoviškega vodovoda več kot zadoščajo za vse potrebe, tudi za namakanje. Le da je kraška voda precej draga, zato si namakanja z njo ne privoščijo vsi.
KRAS > Vode je na Krasu zaenkrat dovolj. Gasilci v primerjavi s preteklim letom nimajo veliko dela, saj morajo vodo voziti le v nekatere vasi in zaselke, ki jih oskrbuje lokalni vodovod.
Letos manj razvozov kot lani
Trenutno oskrbujejo z vodo vaščane Vrabč in Sel na Vrheh, Barke, Varej, Mrš in Kozjan v Brkinih ter eno hišo v Kobdilju. “Čakalne vrste praktično ni, saj sproti razvozimo vso vodo,” je povedal Boris Budal iz Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Številke so zgovorne, do sedaj so v avgustu opravili 57 razvozov (vsakič odpeljejo 14.000 litrov vode), lani avgusta pa so opravili kar 279 razvozov.
Oskar Čebulec iz Kraškega vodovoda pa je povedal, da bo, če se bo suša nadaljevala, potrebno zalaganje vode v vseh lokalnih vodovodih. “Kraji, ki so priključeni na brestoviški vodovod, pa težav z vodo nimajo,” je pojasnil Čebulec.
Presežek vode celo prodajajo v Istro. Je pa bila zaradi obsežnega požara prejšnji vikendom motena oskrba vode, vendar so težave že odpravili.
Voda predraga za pridelavo vina
Zadostne zaloge vode v brestoviškem vodovodu Kraševcem omogočajo tudi zalivanje. Tudi glavne kmetijske kulture - trt. Začetki obsežnejšega namakanja trt na Krasu segajo v sušno leto 2003. “Ne glede na to, da pravilnik o zaščiti terana navaja, naj se trt ne bi namakalo, se voda iz javnega vodovoda uporablja le za to, da trte preživijo, saj smo profesionalni vinogradniki od njih eksistenčno odvisni,” je povedal David Štok, tudi predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa.
Kljub temu, da so kmetijski vodovodni priključki oproščeni kanalščine, pa morajo uporabniki, poleg porabe, plačati tudi števčnino. Ob tričetrt colskem priključku le-ta znaša 28 evrov na tri mesece. Ker je priklop in odklop drag, jo marsikdo plačuje celo leto, čeprav vodo rabi le mesec ali dva.
Tudi zato ostali raje cevi prestavljajo ter se vežejo na hišne priključke, od koder pa ima voda polno ceno. Ker so ob rednih sušah nekateri kmetje prejšnja leta plačali tudi več kot tisoč evrov letno za namakalno vodo in ker cene vina ostajajo že nekaj let enake, je marsikdo letos do sedaj namakal trte le enkrat. “Kljub temu so mnogi že porabili po 175 kubičnih metrov vode na en hektar, kar predstavlja že znaten strošek,” je Štok povzel omejeno rabo vode za kmetijske namene.
PETRA MEZINEC
BOGDAN MACAROL
