Zaradi 30 evrov ob grob
Pokopališče na obrobju Šembij je edino v ilirskobistriški občini brez poslovilnega objekta. Pri gradnji, na katero so čakali vrsto let, se je zapletlo pri pridobivanju denarja, ki ga v krajevni skupnosti od domačinov terjajo tudi z nezakonitim sklepanjem pogodb za najem grobov za nazaj.
ŠEMBIJE> Krajevna skupnost (KS) Šembije pod vodstvom Anice Žlogar je v letu 2011 za urejanje pokopališča in pogrebno dejavnost iz občinskega proračuna prejela 11.675 evrov. Za ureditev mrliške vežice pa je lani dobila še 14.472 evrov, medtem ko je letos za vzdrževanje pokopališča načrtovanih 20.000 evrov občinskih sredstev.
Kljub zagotovljenemu denarju v proračunu bistriške občine pa bo morala krajevna skupnost poskrbeti še za tretjino vsote do 70.000 evrov, kolikor naj bi stala gradnja mrliške vežice. Vsoto bodo sicer deloma zmanjšali s prostovoljnim delom in udarniškimi delovnimi akcijami, deloma pa pokrili iz grobnine.
Dolg za nazaj
In prav pri grobnini se je zapletlo. Krajani je doslej, vse od leta 1928, niso plačevali. Vodstvo KS oziroma Anica Žlogar, DaniloŠenkinc in Anton Šenkinc je zato lani na podlagi občinskega odloka o pokopališkem redu sprejelo sklep o določitvi grobnine in prebivalcem ponudilo v podpis pogodbo o najemu grobov za dvajsetih let, začenši z letom 2011.
Večina najemnikov, ki naj bi odslej letno plačevali okoli 30 evrov za grobno polje, naj bi se s takšnim načinom urejanja pokopališča strinjala, manjšina pa ne. Eden izmed njih se je obrnil na naše uredništvo, prepričan, da s tovrstno pogodbo, ki naj bi jo podpisali leta 2012, z njo pa izterjati plačila za leto 2011, kršijo zakon. Opozoril je tudi, da tistim, ki zaradi pomislekov o spornosti dokumenta pogodbe ne bi podpisali, grozi prekop posmrtnih ostankih družinskih članov.
Bo krajevna skupnost še upravljavec?
S problematiko sklepanja pogodb za najem grobov so se nekateri krajani zato obrnili na pravno službo ilirskobistriške občine in župana Emila Rojca.
Župan Rojc je za PN povedal, da so nekateri krajani ogorčeni zaradi grožnje o prekopu grobov njihovih svojcev zaradi neplačila za nazaj. Občinska pravna služba je potrdila, da je problematika oddajanja prostorov za grobove v najem urejena v zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč.
“Ker niti odlok o pokopališkem redu občine niti odlok o pokopališkem redu pokopališča v Šembijah ne dopuščata sklepanja najemnih pogodb z učinkom za nazaj, krajevna skupnost takšnih pogodb ne sme sklepati, niti ponujati zainteresiranim osebam v podpis,” je na neprimerno, protipravno in krivično pogojevanje krajevne skupnosti s plačilom enoletne najemnine za nazaj izpostavil Rojc.
Takšno ravnanje, predvsem odklanjanje sklenitve ustrezne pogodbe, bi zato utegnilo biti predmet spora na sodišču.
Bistriški župan je zato predsednico šembijske skupnosti Anico Žlogar opozoril, da mora prizadetim krajanom nemudoma omogočili sklenitev takih pogodb, ki bodo skladne z zakonodajo. “Sicer bo občina prisiljena ponovno presojati smotrnost odločitve, da se določena pokopališča zaupajo v upravljanje krajevnih skupnosti,” je župan vzel v bran občane.
Povsod se najde izjema
Žlogarjeva pa nam je pojasnila, da so pred dvema letoma najprej začeli širiti pokopališče, nato nadaljevali z gradnjo poslovilnega objekta in zanj izdelali temeljno ploščo. “Ko smo leta 2011 začeli z investicijo, nismo mogli pripraviti pogodb, ker nismo imeli izdelanega geodetskega načrta,” je pojasnila Žlogarjeva.
Opozorila je, da imajo težave le z eno osebo, ki ne želi plačati grobnine za nazaj. “Od vseh 107 najemnikov grobov imam težave le z enim, ki se tudi sicer vtakne v vsako stvar v krajevni skupnosti. Zaradi njega imamo zamudo pri gradnji vežice in zaradi njega se moram neprestano zagovarjati, zato sem že sita vsega,” je še povedala Žlogarjeva.
Rešitve spora glede zadnjega počivališča šembijskih duš pa za zdaj po njenih besedah ni na vidiku.
LORI FERKO