Zaščita iz rumenih križcev
Kar 129 venčkov - klasičnih, tradicionalnih, fantazijskih in otroških -, spletenih za 13. prireditev Venčki sv. Ivana, bo do prihodnjega leta krasilo štanjelski grad.
ŠTANJEL> “Na Krasu še do druge svetovne vojne množično prisotni običaj priprave venčkov sv. Ivana smo pred leti ob sodelovanju z Goriškim muzejem očitno uspešno obnovili, saj se nam pridružuje vse več krajanov, dodajamo pa tudi nove kategorije venčkov,” je oživljeno šego, ki z razobešenimi venčki ob vhodu v galerijo vzbuja pozornost turistov tudi med letom, opisala upraviteljica galerije Duška Švagelj.
Običaj skupaj s kresom sovpada s še starejšim obeleženjem kresne noči, ki je z najdaljšim dnevom od nekdaj imela posebno mesto v življenju naših prednikov, na hišna vrata obešeni venčki, pripravljeni iz rastlin, nabranih na dan, ki ima posebno moč, pa naj bi varovali pred vsemi slabimi silami, od bolezni in kač do ognja in urokov.
“Klasični venček je pripravljen zgolj iz rastline, ki je v okolici znana kot rumeni križci ali rože sv. Ivana, uradno pa je to ostra homuljica. Tradicionalni venček ima lahko tudi rman ali pa posamezne vrtnice,” je razlike med obema oblikama venčkov predstavil moški predstavnik tričlanske komisije Miha Ravbar.
Med klasičnimi venčki je letos komisija za najlepšega izbrala izdelek Marice Ukmar, med tradicionalnimi si prvo mesto delita Marica Ukmar in Dragica Furlan, najlepši fantazijski venček pa je zasnovala in izdelala Katja Rustja.
Poglavje zase v zares bogati beri 129 venčkov je bilo 28 otroških venčkov, ki so jih pripravili na dveh delavnicah v štanjelski podružnični šoli OŠ Antona Šibelja-Stjenka Komen, s katerimi so se uspešno predstavili tudi na nedavni turistični tržnici festivala Turizmu pomaga lastna glava v Postojni. Komisija je razglasila, da so enakovredno najbolj všečni izdelki, ki so jih spletli Petra Mesesnel, Jakob Rener in Gabrijel Godnič.
BOGDAN MACAROL
