Zavarovana območja stalno pod pritiski
Najmlajše slovensko zavarovano območje, Krajinski park Pivških presihajočih jezer, danes pristopa k Skupnosti naravnih parkov Slovenije. Če so povezani, so parki tudi močnejši sogovornik državi, ki ima v prostoru lahko različne, tudi nasprotujoče si interese, kar se kaže ravno pri pivškem krajinskem parku in preko njega načrtovanem plinovodu.
PIVKA > V Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer so, čeprav je park komaj dobro zaživel, že trčili ob pomembno oviro. Resno jim namreč grozi, da bo park prečkala trasa prenosnega plinovoda proti Hrvaški. Toda pivški župan Robert Smrdeljpravi, da k skupnosti naravnih parkov prvenstveno ne pristopajo zato, ker bi bil položaj občine in parka v pogajanjih z ministrstvi in Plinovodi s tem močnejši. “Na to temo ne želimo drugih posebej obremenjevati. Bomo pa vztrajali pri svojih stališčih, razen če nam bodo predstavili dejstva, ki bodo boljša od naših,” vztraja Smrdelj.
In nadaljuje, da zato od ministrstev za okolje in prostor ter infrastrukturo pričakujejo preučitev različice trase plinovoda, ki ne bi posegla tako grobo v krajinski park. “Samo časovna stiska in dejstvo, da je bil njihov predlog že izbran, namreč nista dovolj dober argument zato, da bi en javni interes prevladal nad javnim interesom varstva narave. Ustavna presoja bi po moji oceni takšno odločitev razveljavila,“ še ocenjuje Smrdelj. Obenem priznava, da je okoljsko ministrstvo zaradi občinskega odloka, ki je v zavarovano območje prepovedal umeščanje tranzitnih energetskih vodov, v nerodni situaciji. “Toda ta situacija se vleče že dobrega pol leta, ko bi že lahko marsikaj naredili, ne pa da ministrstvo še naprej išče rešitev za predvideno sporno varianto.”
Niso nedotakljivi
In na ministrstvu za okolje in prostor, ki je koordinator priprave državnega prostorskega narta, sodeč po odgovorih, ki so nam jih poslali včeraj, počnejo prav to. Občinski predlog so sicer poslali investitorju, da se do njega strokovno opredeli, obenem pa pravijo, da je predlog najustreznejše variante, ki je bil javno razgrnjen leta 2012, torej pred ustanovitvijo krajinskega parka, “rezultat interdisciplinarnega dela strokovnjakov različnih strok ter da novih pavšalnih predlogov, ki so podani z ročno vrisano črto na karti in so strokovno nepreverjeni, ni možno enostavno in na hitro, predvsem pa ne enakovredno obravnavati, saj bi morali biti proučeni po enaki metodologiji, kot predlog najustreznejše variante”.
Na ministrstvu, kjer so občino še ošvrknili, da jih ni pravočasno seznanila s pripravo odloka o krajinskem parku, čeprav je vedela za umeščanje plinovoda, zato rešitev “iščejo v smislu strokovno že preverjenega poteka predloga najustreznejše variante”.
Da so zavarovana območja stalno podvržena različnim pritiskom, ugotavlja tudi aktualni predsednik Skupnosti Stojan Ščuka, sicer direktor Parka Škocjanske jame. “Naša naloga je zato, da trdno stojimo na naših stališčih in se borimo za to, zaradi česar smo bili ustanovljeni. Ni namreč avtomatično, da čim si zaščiten, si nedotakljiv.“ Skupaj so parki po njegovih besedah zato močnejši in si lahko pomagajo pri učinkovitem upravljanju, pa tudi pri zagotavljanju pravega ravnovesja med varstvom narave in kulturnega izročila ter druge rabe v zavarovanih območjih.
Na vrsti so oznake in poti
Tudi v Pivki prednosti vključitve v Skupnost vidijo v izmenjavi izkušenj in v sodelovanju pri projektih. “Čaka nas vzpostavitev ustrezne infrastrukture v parku. Urediti nameravamo oznake, zato da bi obiskovalci vedeli, kakšna so pravila igre v parku in da bi bilo posledično kršitelje mogoče tudi kaznovati, pa tudi različne poti, kolesarske, pohodniške, tematske. V tem prostoru je treba narediti red,” poudarja Smrdelj. Poleg Ekomuzeja Pivških jezer, ki zdaj predstavlja nekakšno vstopno točko v park, načrtujejo ureditev večje predavalnice, v obnovljeni stari šoli v Palčju pa naj bi zaživel prezentacijsko-interpretacijski center za divje zveri. V turistično ponudbo parka pa nameravajo vključiti celo novo pivško čistilno napravo. “Ne vem, da bi v Sloveniji obstajala čistilna naprava, ki bi si jo bilo mogoče turistično ogledati. Obiskovalci bi se tukaj lahko seznanili, zakaj je, sploh na Krasu, tako pomembno čiščenje odpadnih voda.”VERONIKA R. ŽENKO
