Zdravilo, sreča in butična pijača
Stanislav Renčelj je tokrat napisal knjižico, katere naslov pove, o čem teče v njej beseda: Kraški brinjevec in brkinski slivovec. V njej predstavlja tradicionalno pridelavo obeh žganih pijač, njune značilnosti, uporabo v kulinariki in ljudsko izročilo. Prvič so publikacijo predstavili na stičišču Krasa in Brkinov - v kozinski knjižnici.
SEŽANA > Kraški brinjevec in brkinski slivovec sta žganji, zaščiteni z geografsko označbo. Oznaka, na brinjevcu je vejica z brinovo jagodo, na slivovcu pa povsem edinstven kotel za kuhanje, jamči za kakovost izdelka, je prepričan Renčelj: “Vsak od njiju ima svojo oznako, s čimer se kupec zavaruje pred nakupom ponaredka. A ni dovolj, da se določen produkt zaščiti, potrebno mu je dajati stalno podporo.”
Tudi to je eden od razlogov za nastanek knjižice, s katero se je avtor ukvarjal poldrugo leto. “Potrebno je bilo zbrati literaturo in pričevanja s terena, k čemur sodijo izročila, ki se jih v družinskem krogu še vedno spoštuje. Nekaj časa je trajalo tudi, da smo na fotografije ujeli vsa sezonska opravila.”
Brinjevec je - zlasti na Krasu - eno najbolj razširjenih zdravil v ljudski medici. Poleg brinjevca v domači lekarni ne sme manjkati brinovo olje, jagode in cvet (prvi tok druge destilacije), v knjižici poudarja Stanislav Renčelj. Svoje mesto pa ima brin tudi v ljudskem verovanju - “kaluna” (slavolok) je tradicionalno narejena iz brinovih grmov, ki prinašajo srečo. Nekoč je celo veljalo, da so si ob brinu spoštljivo odkrili klobuk, za klobuk zataknjena brinova vejica pa je varovala pred poškodbami.
Zaščitena od 2008
Zaščita leta 2008 je prinesla dvig kakovosti, opaža Milena Štolfa iz sežanske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica: “Organiziramo predavanja, delavnice in ocenjevanja; svetujemo na kmetijah. Nekateri nasvete upoštevajo, drugi ne.”
Dvig kulture pitja žganja
Dela bo v prihodnosti še veliko, tudi zato, ker se kultura pitja žganja šele razvija, poudarja svetovalka: “Kozarec naj bo na peclju. Žganje mora biti primerne temperature, to je med 15 in 20 stopinjami Celzija.”
Certificirani kraški brinjevec pridelujejo trije pridelovalci, brkinski slivovec pet, ponudnikov obeh pijač pa je precej več.
Tudi slivovec so uporabljali za zdravilo. Z njim so razkuževali rane. Če je bolel zob, so čeljusti namazali in jih drgnili s slivovcevm, kozarček pa naj bi umiril tudi pekoči želodec. Posebej zdravilna sta prva dva decilitra pri kuhanju slivovca. Domačini ju imenujejo kapljice, z njimi so si mazali sklepe in tako blažili revmo. Slivovec so dajali ženskam med porodom, branila se ga ni niti babica, je pričevanja v knjigi zbral avtor.
Draga pridelava
“Če vam skuša kdo prodati brinjevec za 35 evrov na liter, se raje obrnite proč, ker ni pravi,” ve povedati Franc Jelušič iz Turistične kmetije Pri Filetovih iz Slop. Brinjevec točijo v različne steklenice, sedem decilitrov pa stane 32 evrov. “V to ceno je treba vključiti ceno proizvodnje destilacije, etikiranja, flaširanja, analize, certificiranja, trošarine in davka,” o obremenitvah pove Jelušič, pridelovalec in tudi predsednik Društva pridelovalcev kraškega brinjevca in Društva pridelovalcev brkinskega slivovca.
Člani morajo skozi dolgotrajni postopek, saj morajo opraviti številne analize, poudarja sogovornik: “Gre za večjo zgodbo od enega proizvajalca. Leta 2000 sem dobil nagrado krpan za najboljši brinjevec v regiji. Začel sem razmišljati, zakaj ne bi tudi slivovca in brinjevca prodajali na trgovinskih policah.”
Danes je mogoče kraški brinjevec in brkinski slivovec kupiti pri različnih distributerjih, vrednost lokalnih proizvodov prepoznavajo tudi nekateri gostinci. “Imamo nekaj resnih gostincev, ki so pristopili k temu projektu in kupujejo naše proizvode. Spet drugim to ni všeč, ker je predrago. Nekateri dajejo poudarek kvalitetnim lokalnim pridelkom, drugi pa le nizkocenovnim izdelkom. Vsak razmišlja po svoje,” opaža Jelušič in dodaja: “Veliko je tudi sivega trga, ki nam predstavlja konkurenco. To me sicer ne moti kaj dosti, saj verjamem, da je le kratkoročno. Velikokrat se nam posmehujejo, češ, kakšne stroške imate. Mi plačamo, ampak mirneje spimo.”
PETRA MEZINEC
