Zdravo življenje ovirajo cene in dostava
Z novo uredbo o javnem zelenem naročanju bodo morali v javnih ustanovah v letošnjem letu naročiti vsaj pet odstotkov ekoloških živil. Vendar, vse kar je eko, je (pre)drago, budžet v šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za upokojence pa omejen.
NOTRANJSKA > Regijski konferenci v Postojni, na kateri so bile predstavljene smernice za naročanje hrane v javnih zavodih, so med drugimi prisluhnili tudi v domu starejših občanov iz Ilirske Bistrice.
Prevelike količine za enega kmeta
Kot pravijo, se že pripravljajo na lokalno oskrbo z varno in kakovostno hrano za svoje stanovalce. “Povezali se bomo z našo kmetijsko svetovalno službo, saj imajo gotovo zasnovano mrežo ponudnikov, s katerimi bi lahko sodelovali,” nam je pojasnila Miranda Vrh, direktorica bistriškega doma. Kjer pa jasnih odgovorov glede finančnega načrta – podobno kot v večini zavodov – še nimajo. V šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih ustanovah so namreč sredstva omejena oziroma stroške prehrane nosijo uporabniki. Ekološko pridelana hrana pa je draga.
V notranjsko-kraški regiji je bilo lani 4042 učencev v osnovnih šolah, kar pomeni, da so samo za potrebe osnovnošolske malice porabili za več kot 600.000 evrov živil.
“Načrtujemo, da bomo zadevo rešili tako, da bo vsem v korist in obroki ne bodo dražji,” pravi Vrhova, ki še opozarja na morebitne zaplete pri dostavi zadostne količine hrane. “Pri nas porabimo precej mleka, sadja, krompirja, zato dvomimo, da bi nam vse to lahko ponudil en sam kmet. Slednji se bodo torej morali združiti zato, da bomo lahko sklenili naročilo,” je dejala Vrhova.
Z njo se strinjajo tudi na pivški osnovni šoli, kjer so doslej v obroke vključili predvsem integrirano pridelano sadje in zelenjavo lokalnih kmetov, a je zdaj dobava ekološko pridelane hrane za nekaj sto otrok pod vprašanjem.
Na Osnovni šoli Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje ocenjujejo, da bodo ekološka živila začeli uvajati v prihodnjem šolskem letu. So jim pa doslej domače sadje že večkrat poklonili okoliški kmetje. Sicer pa po besedah ravnateljice Manice Renko načrtujejo, da bi jim finančno razliko za ekološka živila pokrila občina.
“Zavedamo se, da imajo zavodi omejena sredstva, vendar menim, da gre pri tem le za stvar dobre kompenzacije med živili. Ministrovo je glede tega tudi podalo smernice, iz katerih je mogoče oblikovati program obrokov, ki bodo imeli predznak eko pridelane hrane,” meni Alenka Kavčič z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tam pravijo, da je spodbujanje lokalne trajnostne oskrbe eden od pomembnih ciljev nacionalnega programa prehranske politike za zagotavljanje varne hrane in ohranjanje zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev.
Koncesija za tržne povezovalce
Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Martina Bavec ob tem izpostavlja pomen skrajševanja oskrbne verige zaradi večjega nadzora in zaupanja v kakovost hrane v primerjavi z industrijsko predelavo, ki je pred kratkim postregla z afero o podtaknjenem konjskem mesu v jedeh.
“Že v letu 2005 smo si zastavili cilj, da bomo imeli do leta 2015 približno 20 odstotkov obdelovalnih površin za ekološko kmetovanje. Danes jih imamo sedem odstotkov. Naši ambiciozni cilji temu tempu niso sledili. Predvsem ne odkup ekoloških proizvodov,” je dejala Bavčeva in v nadaljevanju pojasnila, da so kmetje neprodano meso in mleko z eko certifikati prodali kot konvencionalno. Kajti sistem odkupa prek zadrug in drugih poslovnih enot ni pravilno zaživel.
Lani so se tako že lotili novega razpisa za organiziranje tržnikov, ki jim bodo podelili koncesijo za povezovanje ekoloških kmetij, odkupa in posredovanj živil v predelovalno verigo ali neposredno v javne zavode, kjer bodo tako lahko ugodili novemu pravilu zelenega javnega naročanja. To zapoveduje naročanje vsaj pet odstotkov ekoloških živil, prihodnje leto pa deset odstotkov.
Šole in vrtci odličen trg za kmete
Populacije, ki se prehranjujejo v zavodih, so najbolj ranljive, ugotavljajo na ministrstvu. Med njimi otroci, ki po besedah Bavčeve na kilogram svoje telesne mase zaužijejo več hrane kot odrasli. Pomenu kakovostnih živil pa pritrjuje tudi ameriška raziskava, v kateri je skupina otrok uživala eko pridelano hrano, druga konvencionalno. Po nekaj dneh je bila količina pesticidov v urinu prve skupine devetkrat manjša.
“Vsa strokovna srečanja pri nas, ki so bila posvečena izboljšanju prehrane in zdravja šolskih otrok, so bila enotna v oceni, da je za korekcijo nepravilne družinske prehrane najučinkovitejši in najracionalnejši način dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana,” pa dodaja Irena Simčič z Zavoda za šolstvo RS. Povedala je še, da so kuhinje vzgojno-izobraževalnih ustanov odličen trg za našo prehransko, pridelovalno in predelovalno industrijo ter za lokalne ponudnike hrane in raznih kmetijskih produktov.
“To poleg prodajnega trga nudi tudi mnogo zaposlitvenih možnosti vseh, ki so tako ali drugače vpleteni v organiziran sistem prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,” je ocenila Simčičeva. LORI FERKO