Zgodbe prednikov so razvnele iskre domoljubja
Matjaž Vilhar, avtor monografij Rodovnik rodbine Vilhar in Rodovnik rodbine Černač, in njegova sestra Marjeta Marinčič, sicer sourednica, sta pred dnevi v postojnski knjižnici razgrnila zgodbe svojih prednikov, predvsem iz vej Vilharjev, živečih na Postojnskem, Pivškem in Goriškem, začenši s 16. stoletjem. Ob tem je preskočila iskrica življenjske radosti domoljubja.
POSTOJNA > Matjaž Vilhar, sam trdno zakoreninjen v domačem okolju na Pivškem, je že ob rojstvu vnuka začutil željo, da podrobneje razišče svoje prednike. Posebno ga je zanimala vrojenost njegove družine v rodovnik Vilharjev na Postojnskem, Pivškem in Goriškem; in seveda sorodstvena vez s pisateljem Miroslavom Vilharjem, v katerem kolenu so bili očetje bratje.
Čeprav krog bralcev domoznanskih knjig, ki predstavljajo družinska drevesa, navadno ni velik, se je v postojnski knjižnici na predstavitvi monografij rodbin Vilhar in Černač, obeh iz teh krajev, zbralo poleg sorodnikov tudi precej ljubiteljev domoznanstva.
Prva zapisana prednika Vilharjev sta bila Luka (rojen okoli 1576) in Margareta (rojena okoli 1572). Avtor je sledil veji njunih sinov-bratov. Andrej Vilhar (roj. 1632) si je družino ustvaril v Postojni. Iz te veje so izšli Miroslav Karl Vilhar (1852-1871), pesnik, pisatelj in narodni buditelj Franc Serafin Vilhar Kalski (1852- 1928) je bil skladatelj, Božena Vilhar (1906-1991) slikarka, in drugi. Luka Vilhar (roj. 1635) si je družino ustvaril v Velikem Otoku. Iz te veje izhajajo vidnejše osebe, kot so: Albin Vilhar (1902- 1975), klasični filolog in prevajalec, Leo Vilhar (1899- 1971), slikar in muzealec, Srečko Vilhar (1907-1976), politično in prosvetno-kulturni delavec, knjižničar in publicist (po njem je poimenovana Osrednja knjižnica v Kopru), Janez Vilhar (1892-1963), župnik v Senožečah, in drugi.
Delal je z dušo
Avtor in založnik obeh knjig Matjaž Vilhar je povedal, da je bil njegov cilj sprva raziskati prednike najožje družine Vilhar, a ga je raziskovalna žilica popeljala v raziskovanje širšega rodovnika Vilhar. Delal je za dušo in z vztrajnostjo in vedoželjnostjo zbral veliko gradiva. Navezoval je stike, pogovarjal se je z ljudmi na terenu, brskal po arhivih, pregledoval zasebne arhive, primerjal, zapisoval ustne spomine ljudi, ki so pristno pričevali o prisotnosti prednikov Vilhar na tem območju. A ne samo skozi dokumente, ampak je tudi skozi zgodbe avtor srkal védenje o prednikih, kako so živeli, da je dojel in začutil njih bitje in žitje v različnih obdobjih.
Za lažjo razpoznavnost oseb iz več rodov z istim priimkom in često tudi imenom je uporabil ljudska poimenovanja domačij: denimo, več kot pol vasi v Velikem Otoku nosi priimek Vilhar, zato je avtor zapisal pri posameznikih tudi domače hišno ime (Jerkov, Primožev, Cokmanov, Mihov, Firštov, …). Predstavljenih je 14 generacij.
Pesniki, pisatelji, učitelji, zdravniki ...
Matjaž Vilhar je poudaril, da mu je v veliko oporo pri nastajanju knjig in sedaj pri predstavitvah sestra Marjeta Marinčič, ljubiteljica narave, avtorica fotografij v knjigi in tudi sourednica.
“Vilharji so bili pesniki in pisatelji, slikarji, skladatelji, bibliotekarji, zdravniki, učitelji, speleologi, jamarji, železničarji, kovači, duhovniki in veliki ljubitelji narave, predvsem pa domoljubi,” je predstavitev strnil avtor mongrafij. In zavzeto je nadaljeval: “Biti Vilhar mi je v ponos. Predniki so mi izvor moči in modrosti. Moje raziskovanje rodbine Vilhar še ni zaključeno. Potrebno je še veliko dopolnitev, veliko je še belih lis, zlasti za tistimi Vilharji, ki so odšli v tujino in nisem uspel navezati v svojem večletnem raziskovanju z njimi stikov.”
JOŽICA PLANINC
