Židan v Bruslju najprej o teranu
Da je teran in njegova zaščita v slovenskem interesu, dokazuje napoved kmetijskega ministra Dejana Židana, da se bo na sestanku z novim evropskim komisarjem za kmetijstvo prihodnji teden najprej pogovarjal prav o teranu. Se je pa v Dutovljah že sestal s kraškimi vinarji, ki so zaskrbljeni zaradi namer Hrvatov; ti bi si namreč radi prilastili označbo teran.
DUTOVLJE > Teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (ali krajše vino teran PTP) je uradno ime, s katerim je zaščitena ta kraška posebnost. Prideluje se ga le na območju Kraške planote znotraj vinorodnega okoliša Kras. Tako je teran zaščiten in pod tem imenom ne more noben drugi pridelovalec prodajati nobenega proizvoda.
V hrvaški Istri trdijo, da so tudi oni upravičeni do zaščite terana, ki ga pridelujejo iz sorte teran. Tako ministrstvo kot kraški vinarji temu ostro nasprotujejo. Ministrstvo pri tem igra pomembno vlogo, je zatrdil Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: “Redno opozarjamo hrvaško vlado in evropsko komisijo. Naša zaščita terana je dokončna.”
Teran je zaščiten od leta 2000, z vstopom Slovenije v EU pa so teran leta 2004 zaščitili še pred evropsko komisijo. Do kršitev prihaja kljub jasni odločbi organov EU, da hrvaški proizvajalci od julija lani ne smejo več prodajati produkte pod imenom teran.
Reagirajo v urah
Letos so na kmetijski inšpekciji obravnavali pet kršitev hrvaških proizvajalcev. Povezane so s trženjem istrskega terana, oglaševanjem praznika terana in tartufov na Hrvaškem, nezakonito rabo zaščitene oznake in podobno. “Ko zaznamo kršitev, se odzivamo v urah, ne v dnevih,” je bil odločen minister.
Trenutno imajo pravico do uporabe označbe teran le pridelovalci terana na slovenski strani Krasa, resno pa se pogajajo tudi o tem, da bi pravico razširili še na italijansko stran. Zaščita prinaša tudi določene zahteve, je opozorila Majda Brdnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica: “Ni vsako vino, pridelano iz sorte refošk na Krasu, teran. Če ga želi ponudnik tržiti pod tem imenom, mora opraviti analizne izvide.”
Dolga tradicija
Boris Lisjak, predsednik Združenja konzorcija kraških pridelovalcev terana, ponosno pove, da je teran prepoznavno vino: “Od nekdaj je tako. Zgodovina terana na Krasu je pač tisočletna.” Poudaril je, da morajo vina, če jih želi ponudnik prodajati kot teran, izpolnjevati vrsto zahtev in standardov.
Na Krasu je vsega skupaj skorajda 600 hektarjev vinogradov, od tega nekaj manj kot 450 hektarjev refoška. Vsega skupaj je na Krasu približno 850 pridelovalcev terana, v tej številki so zajeti tudi posamezniki, ki ga pridelujejo le za lastno uporabo. Na območju celotnega kraškega vinorodnega območja deluje približno sto večjih pridelovalcev.
PETRA MEZINEC