Živahni Gerželjevi Obrazi

KOZINA> V tehnikah pastela, svinčnika ali oglja na papirju izvrstno, čeprav sam trdi, da “začetniško”, povsem realistično izriše obraz, ki sam po sebi govori skozi pogled, nasmeh ali z razmršenostjo las. V risbe ujame natanko tisto, kar posameznika na sliki določa, s spretno risarsko žilico vdahne portretu življenje, živost in domačnost portretiranca.

Avtor, doma iz Materije, bolj poznan kot odličen fotograf in avtor monografije Brkini, je z risanjem začel letos. Udeležil se je začetniškega tečaja slikanja pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Sežani pod vodstvom mentorice akademske slikarke Mojce Senegačnik in se intuitivno odločil za portret. Na povabilo sežanskega slikarja Marjana Miklavca se je udeležil slikarskih delavnic v Toskani in Švici, večkrat je posamično in skupinsko razstavljal na fotografskih in slikarskih razstavah.

“Portrete rišem z opazovanjem fotografij, saj moje risanje traja predolgo, da bi imel pred seboj portretiranca. Običajno portret rišem od deset do štirinajst dni, s krajšimi ali daljšimi presledki. Sem začetnik in se učim,” skromno dodaja Gerželj, obenem pa sporoča vsem, ki imajo neko skrito željo, naj jo poskušajo uresničiti in naj ne dovolijo, da jih na tej poti ustavijo mnenja drugih, prevelika samokritičnost ali drugi strahovi.

Običajno je take želje lažje uresničiti v tretjem življenjskem obdobju, ko z ramen padejo številna bremena in skrbi in se lahko posameznik posveti tudi sebi in svojim skritim željam, še pravi domači ustvarjalec. PD